Avtor: Borislav Kavčič Protokol varne uporabe strelnega orožja Pred nami so jesenski skupni lovi. Prav je,
da se malo spomnimo osnovnih varnostnih elementov pri ravnanju z orožjem.
Vir: Veterinarske spletne strani Zakaj zaščititi naše lovske pse pred nalezljivimi boleznimi Nalezljive bolezni s katerimi se lahko okužijo naši psi so lahko usodne. Psa lahko zelo izčrpajo in poškodujejo ali pa celo povzročijo
smrt. Pri boleznih, za katere obstajajo cepiva lahko s cepljenjem te
nevarnosti odpravimo.
Avtor: Skerl Miha Solnograški sejem 2010
Obiskal sem Solnograški sejem lova, turizma in ribolova. Za razliko od drugih obiskovalcev iz Slovenije sem se na pot odpravil precej pozno vendar mi ni žal saj sem prispel pravočasno in imel dovolj časa za oglede in nakupe na poti pa me je spremljalo sonce.
Avtor: Bojan Dolenc Kritično ogroženi krap
Malokdo ve, da je
na Rdeči seznam slovenskih rib uvrščen tudi krap, a
številni strokovnjaki svarijo, da je dejansko kritično ogrožen, praktično tik
pred izumrtjem! Pri nas ga najdemo samo še v reki Muri. Ogrožen avtohtoni divji krap
in invazivni tujerodni gojeni krap
Po
krapu ima ime celotna družina krapovcev (Cyprinidae) z nekaj sto vrstami, razširjen je po vsemu
svetu in je najbolj razširjena sladkovodna riba, najdemo ga na vseh celinah,
razen na Antarktiki; nastopa pa v 2 oblikah: divji in gojeni. Divji krap, ki
prvotno živi v tekočih vodah, ima podolgovato, vretenasto, bočno stisnjeno telo
in je na prvi pogled bolj podoben klenu ali pa belemu amurju, za razliko od
gojenega krapa, ki naseljuje stoječe, blatne vode in ima precej višji trup od
naravne oblike. Poleg evropskega divjega krapa, Cyprinus carpio carpio,
Linnaeus 1758 poznamo še azijskega črnega krapa, C.c. haematopterus iz
reke Amur in azijskega zelenega krapa, C.c. viridiolaceus, ki prvotno
živi v rekah Vietnama in zahodne Kitajske. Nekaj povsem drugega je evropski gojeni krap, gre za eno najbolj invazivnih
vrst na svetu, sodi na zloglasni seznam 100 najbolj invazivnih organizmov na
svetu ("100 of the Worst") in je tudi na seznamu 23 tujerodnih - alohtonih vrst rakov, rib in želv v
Sloveniji *. Spada
med redke ribe, ki jih lahko smatramo za udomačeno domačo žival, to velja tudi
za japonsko umetno pasmo nishikigoi,
pri nas znano kot »koi krap«. Gojene krape so prinesli na Japonsko portugalski
in nizozemski kolonisti nekje v 18. stoletju. Primerki so v muzeju Nagasaki Municipal Museum, kjer so bili
sicer vodeni pod napačnim imenom "haematopterus"
(kar je ovrgla DNK raziskava: Kohlmann, 2003 in drugi). DNK analize do pokazale,
da so predniki koi krapov evropski gojeni krapi, ki so bili vzgojeni iz divjega
krapa Cyprinus carpio pred več kot
2000 leti v porečju Donave (Rimljani). Evropske gojene krape so Japonci začeli
selekcionirati in so vzgojili koi krape šele po 2. svetovni vojni. Nastali so
zaradi specifičnih zimskih razmer v riževih poljih na Japonskem in zaradi
žilice za umetno selekcijo in bogatega znanja iz področja akvakulture na
Japonskem. Koi krapi pri nas v kontinentalni Sloveniji težko preživijo zimo,
posebej če je voda v ribniku preplitva; temperatura na dnu ne sme pasti pod
+7°C. Hibridni osebki med koi in navadnim gojenim krapom se lahko obdržijo dlje v
naravnem okolju, zaradi milejših zim predvsem na Primorskem. Nevarnosti za
okolje: uničevanje vodnih rastlin, dvigovanje mulja in s tem kaljenje vode,
predatorstvo (ribe, mikrofavna), ogroža avtohotne ribe in divjega krapa s
kompeticijo, hibridizacijo in zoonozami. Najbolj znana bolezen krapov je koi
herpes virus (KHV), ki se je pojavil v naravnih okoljih v Sloveniji prvič
avgusta 2008 v ribnikih v okolici Maribora in Ptuja.
Farmski gojeni krap (ki ga športni ribiči množično in nekritično vlagajo v naše
vode) tako ni samo grožnja zaščitenemu ogroženemu divjemu krapu (pri nas morda
živi samo še v reki Muri), ampak se preko njega lahko vnese v naravne vode tudi
smrtonosne parazite, na katere je divji krap povsem neimun.
V študiji "Dolenc, B. & M. Jamnik, 2009. Invazivne vrste
akvarijskih/terarijskih živali in rastlin v slovenskih ZOO trgovinah. Študija v
sklopu projekta Tujerodne vrste - prezrta grožnja."* *sta bili za najbolj nevarni vrsti (tudi v
smislu gospodarske škode) spoznani psevdorazbora, Pseudorasbora parva (2 podvrsti) in koi krap, Cyprinus carpio »koi«. Psevdorazbora je prenašalec parazita Spherotecum destruens, ki ogroža vrste
sorodnih krapovcev, posebno pri nas ogroženo belico, Leucaspius delineatus.
Nekaj vrst je bilo spoznanih za neposredne uničevalce okolja, predvsem vrste,
ki tolerirajo določene skrajnosti v okolju, kot so nižje vsebnosti kisika,
povišane stopnje organskih snovi ipd. Izpostavimo lahko živorodne gambuzije, koi
krapa in zlatega koreslja.
Glavni vzroki ogroženosti avtohtonega divjega krapa so poleg onesnaženja voda
(težke kovine, hormonski motilci ipd.) in hidroregulacij, s katerimi se uniči
drstišča ter ilegalnega krivolova tudi genetsko "onesnaženje" z
gojenimi oblikami umetnih pasem, ki jih ribiči vlagajo v naravne vode. Biologa
Meta Povž in dr. Boris Sket sta napisala ("Naše sladkovodne ribe") :
"Divja oblika krapa je danes ena najbolj ogroženih rib pri nas in v
Evropi. Danes se kot varstvo krapa uvaja vlaganje gojenih oblik, kar pa je z
naravovarstvenega stališča prej negativno, kot pozitivno. Divji krap je s tem
še bolj ogrožen." Z vnosom invazivnih tujerodnih vrst rib pa ni ogrožen
samo genom divjega krapa, z njimi prihajajo zadnja leta v naravo tudi
invazivni, pogubni paraziti krapov, ki predstavljajo trenutno največjo grožnjo
obstoju divjega krapa (virusi, rikecije, bakterije, kožni in škržni sesači
ipd..). Kot riba za gojenje za hrano in kot okrasna riba je bil uvožen v večino sladkih
voda na svetu, kjer pa se je kmalu pokazal njegov izjemno poguben vpliv na
avtohtono okolje in se marsikje, posebej v Avstaliji, ZDA in ponekod v Aziji in
Oceaniji borijo proti njemu kot najhujšemu škodljivcu ("pest"), ker
se hitro in nekontrolirano množi in izpodriva druge avtohtone, pogosto ogrožene
vrste, ne samo rib, amak tudi številnih drugih vrst, tako ratlinskih, kot
živalskih. Ker koplje po blatu, zmanjša vidljivost v vodah in tako škoduje
posredno in tudi uničuje vodno rastlinje, ikre in nevretenčarje neposredno. Kot
akvarist moram še posebej poudariti, da je krap glavni krivec za izginotje (ex)
kar nekaj endemičnih rib, recimo na Madagaskarju in Indoneziji. Po svetu
vlagajo neznanske napore in astronomske vsote denarja, da bi to nevarnost
zatrli, a dokaj neuspešno: za boj proti krapu se uporablja ribje strupe, elektrolov,
mreže in posebne pregrade, pa tudi vlagajo roparske vrste rib, kot so ščuke in
vrste roparskih ostrižev. Ravno tak, pogosto napačen boj ima pogosto še bolj
tragične in pogubne posledice na ogrožene vrste vodnega življenja in bogastvo
biodiverzitete. Problem ogrožanja divjega krapa od gojenega je na las podoben vsem bolj znanemu
primeru ogrožanja naše avtohtone soške postrvi zaradi od drugje vnesene potočne
postrvi v povodje Soče! Ni jasno, zakaj se tudi tu strokovnajki in ribiči
podobno ne angažirajo? Cel svet se že zaveda problema invazivnih alohtonih
vrst, sprejemajo se deklaracije in zakoni, plačujejo se projekti za
revitalizacijo naravnih biotopov. Pri nas pa smo po mentaliteti še nekje v
sredini prejšnejga stoletja ali pa se gremo pogubno amerikanizacijo in
komercializacijo ribištva. Pri nas se nekateri ribiški "strokovnjaki"
celo pritožujejo,da se gojeni krap še premalo vlaga v t.i. "športne
vode", zadnja leta pa je tudi postal zelo popularen ribolov na velikega
krapa z "boiliji", kar daje velike zaslužke trgovini s športno
opremo, dejansko pa gre za povrh še za onesnaževanje že tako obremenjenih voda
s tonami umetnih krmil ! Ribiči se obnašajo, kot da je celoten vodni ekosistem
v Sloveniji "navadna ribogojnica" . Problem vlaganja gojenih krapov v
vode je tudi v tem, da zaradi malomarnosti pridejo skupaj s krapi v naravne
vode tudi druge "plevel" tujerodne vrste, kot so srebrni koreselj (Carassius
auratus gibelio) - izjemno agresivna invazivna vrsta, sorodnica vsem bolj
znane zlate ribice (C.a. aurtaus), beli amur (Ctenopharyngodon
idella), psevdorazbora (Pseudorasbora parva), ameriški sončni
ostriž, ameriški somič in druge, ki delajo dodatno strahovito škodo med domačo
favno in floro. Kljub temu, da je gojenje in vnašanje alohtonih vrst v naravo
pri nas po zakonu prepovedano. Namesto da bi vrnili stanje naših voda v bogato
stanje, kakor je bilo to še pred 2. svetovno vojno, se izvaja popolna
degradacija naših vodnih ekosistemov s pretiranim ribolovom in vlaganjem
"alien" športno zanimivih vrst. Smo država, ki je imela izjemno
biološko raznolikost, eno največjih na svetu, a drvimo v katastrofo in uničenje
tega nacionalnega bogastva zaradi neosveščenosti (ne)odgovornih .
* = http://www.akvazin.com/default.cfm?kat=0201&ID=453&noextra
*Projekt Thuja izvajajo 4
nevladne organizacije, ki že več let delujejo na področju ozaveščanja,
in sicer: Zavod Symbiosis, Botanično društvo Slovenije, Turistično
društvo Boštanj in Društvo osveščenih akvaristov in vivaristov
Akvaviva. http://www.tujerodne-vrste.info/projekt.html
Projekt THUJA - Podprto s subvencijo Islandije, Lihtenštajna in
Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega
mehanizma. Projekt sofinancira tudi Služba vlade RS za razvoj in
evropske zadeve.
Avtor: Marijan Likar
Foto: Jože Uhan, Likar Marijan Strelska tekma v deželi cvička
Doživeli smo prijetno druženje in tekmovanje v lovski strelski disciplini na tekmi, ki so jo na Trebelnem priredili člani strelske sekcije LD Trebnje.
Avtor: Matjaž Romano Tekmovanje za 4. pokal Primorske V nedeljo 13. junija 2010 jeDruštvoslovenskih lovcev Doberdob s pomočjo Strelskega Društva Svoboda organiziralo 4.tekmovanje za Pokal Primorske v Štorjah pri Sežani.
Avtor: Janez Lavrih "Jagrska" kalorična bombica...
Daleč od zdrave prehrane, ako ravno vse "bio"... Kdaj se pa lahko tudi pregrešimo v slepi tekmi z zdravjem...
Avtor: Janez Lavrih Meso na žaru in še kaj...
Vročina je še vedno neznosna in nam resnično škoduje. Kaže se vsepovsodi in tudi nestrpnosti je veliko. Je pa lepo sončno vreme tudi prilika za piknik na prostem, seveda v večernih urah, da so temperature že bolj "delavne"...
Avtor: Hunter
Vir: Forum Z Dijano na srnjaka Petkovo
popoldne je pričelo pisati zgodbo, zgodbo o lovu na srnjaka v LD
Brestanica. Po uvodnem srečanju s starešino te družine sem v Medvedjem
brlogu spoznal še mojega spremljevalca na lovu.
RSS link na komentarje
