Vir: Veterinarske spletne strani Zakaj zaščititi naše lovske pse pred nalezljivimi boleznimi Nalezljive bolezni s katerimi se lahko okužijo naši psi so lahko usodne. Psa lahko zelo izčrpajo in poškodujejo ali pa celo povzročijo
smrt. Pri boleznih, za katere obstajajo cepiva lahko s cepljenjem te
nevarnosti odpravimo.
Avtor: Borislav Kavčič Protokol varne uporabe strelnega orožja Pred nami so jesenski skupni lovi. Prav je,
da se malo spomnimo osnovnih varnostnih elementov pri ravnanju z orožjem.
Avtor: Skerl Miha Solnograški sejem 2010
Obiskal sem Solnograški sejem lova, turizma in ribolova. Za razliko od drugih obiskovalcev iz Slovenije sem se na pot odpravil precej pozno vendar mi ni žal saj sem prispel pravočasno in imel dovolj časa za oglede in nakupe na poti pa me je spremljalo sonce.
Avtor: Božidar Horaček
Foto: Dario Horaček Lov na Boču Lovski družini Prestranek in Rogaška Slatina sta letu 2008
praznovali dvajseto obletnico pobratenja. Ob tem jubileju je LD Rogaška
sprejela sklep, da enega trofejnega muflona podari pobrateni LD Prestranek.
Lov na Boču
V LD
Prestranek so sprožene aktivnosti, da se lovu na Boču pristopi organizirano in
da se zainteresirani za lov na muflona prijavijo. Oblikovane so skupine štirih
lovcev, ki so žrebale številke za lov ob vikendih v februarju. Narava in visok
sneg na Boču sta poskrbela, da prvi dve skupini nista mogli loviti in od
13.-15.02.2009 je prišla na vrsto tretja skupina.
Skupinica lovcev Marjan, Dario in Božidar (Slavko je bil
bolan in se ni udeležil lova) se je v petek ob poldan odpravila proti Rogaški.
Po nekaj obveznih postankih smo prišli na Boč, pred lovski dom LD Rogaška
slatina.Okoli 15.00 ure so nas sprejeli
gospodar LD Rogaška Milan in tajnik Franc, kasneje sta se pridružila še
predsednik Jani in član upravnega odbora Lojz. Sprejem je bil značilno štajerski, prisrčen in topel.
Počutili smo se odlično, in še bolje kot odlično, lahko rečem bolje kot v
matični lovski družini. Hitro smo se namestili v brunarici, kjer je že bilo
zakurjeno in primerno toplo, izmenjali tekoča darila, se preoblekli in izvedli
delovni dogovor za tisto prijetno delo, ki nas je čakalo.
Domačo družino je predstavljal gospodar Milan, ki nam je
povedal da bomo lovili s čakanjem na visokih prežah ob spremstvu domačega
lovca, da bomo čakali popoldanod 16.00
do 19.00 ure in zjutraj od 05.00 do 08.00 ure. Uplenimo lahko enega ovna brez
omejitev, torej vsakega ki nam pride, moramo pa biti pozorni na varnost pri
delu z orožjem in pri uporabi prež. V primeru morebitne uplenitve najnemudoma obvestimo ostale lovce, da se nam ne
zgodi da uplenimo več ovnov. Milan je svetoval da počakamo malo dalje v noč,
ker je okoli prež sneg in je možno oceniti ovna tudi v mraku. Bili smo polni
želje po lovu in odločitev je bila - čakali bomo ne samo do 19.00 ampak tudi do
20.00 ure.
Lojz nas je spremljal na lovu in nas razporedil po prežah
ter nam dal zadnja navodila za lov: »Če pride ta pravi dobro ocenite in
streljajte! Ne pozabite takoj poklicati in sporočiti o odstrelu! Vidimo se ob
19.15 uri na poti!«
Ob 18.30 uri smo se že vrnili. Že ob 17.30 uri so »peli«
telefoni, vprašanje je bilo samo eno - »A je kaj pri tebi?« Ob 18.00 je pa
prišel SMS - Gremo, dovolj je bilo, zebeeee!
Bilo je jasno, februarsko, za hribe značilno mrzlo vreme
s temperaturo od minus 3-4 stopinje čez dan, ponoči pa je živo srebro padlo
tudi na minus 8, minus 9 stopinj. »Bojna morala« je z mrazom pešala in okoli
18.00 ure smo komaj čakali da nekje poči, da sporočijo da je oven padel in da
gremo čim prej v zavetje brunarice, ki je tako prijetno toplo. Jutri se bomo
morali bolje obleči, saj se je mrazu pridružil še mrzel severni veter, ki je
segal skozi oblačila natančno do kosti. Pa še malo skozi...Marjan je povedal da
ni tako ozebel že od otroštva in da komaj čaka da se pojavi ona moška ovca, ji
bo že pokazal zakaj njega tako zebe... Pri domu smo našli nekaj več domačih lovcev. Imeli so
delo s koruzo, ki so jo kupili in tega dne prejeli. Koruza ni bila v vrečah,
tako da so jo morali najprej pakirati v vreče od 50 kg, potem prepeljati na Boč
s traktorji in shraniti v svojo shrambo. Presenetila nas je količina koruze, ki
so jo kupili, saj se nam je zdelo toliko koruze veliko preveč za zimskoprihranjevanje divjadi na 1.000 hektarjev
lovišča na pobočjih Boča.No, zanesljivo
je bilo premalo prisotnih za takšno akcijo tako, da smo se pridružili domačim
lovcem in jim pomagali pri delu. Ne samo da smo pomagali, delo nas je tudi
ogrelo in po končanem delu smo bili zadovoljni oboji, mi smo se ogreli, domači
lovci pa da so dobili sicer majhno ampak pomembno pomoč in razumevanje.
Po končanem delu smo sedli za isto mizo in prijateljem iz
Štajerske ponudili da poskušajo primorski refošk iz Zvezdanove kleti na
koprskem in pršut, panceto in domače klobase iz naših ruksakov. Debata, ki je
spremljala »delo« za mizo je tekla o lovu, divjadi in o skrbi, ki jo lovci
poklanjajo divjadi in naravi. Ob 23.00 uri smo se počasi poslovili in mi smo
pospešili spanje, da bomo lahko zjutraj zgodaj vstali in zasedli preže. O
smrčanju, ki nam je kvarilo spanje, tukaj ne bi na veliko, mora se pa omeniti,
da eni tudi po noči kurblajo in turirajo Husquarno (motorno žago, op. a,) in
nam ni nikakor jasno, kako njihove soproge lahko dobro spijo in se zbujajo
naspane.
Ob petih je prišel Milan in nas vodil na preže. Malo je
zamenjal posadke in okoli pol osmih smo se zmenili, da je dovolj in naj pride
po nas. Ponovno nas je presenetil mraz in veter in ponovno smo ozebli kot mladi
mucki.Videl ni nihče nič, nobene ovce
ali ovna in v sebi smo si mislili, da muflonov sploh ni in da čakamo utvare. Pa
ni bilo tako! Dario in Milan sta med vožnjo videla tri trope, v vsakem okoli
20 kosov divjadi, med njimi tudi 6 ovnov. Samo neiskušenosti in dejstvu, da se
je Dario prvič srečal z mufloni in se ni prav dobro znašel, mufloni lahko
zahvalijo, da so šli skozi brez izgub. Bila je to pa spodbuda za naprej, prepričali smo se da
mufloni obstajajo in jih je Dario čakal na eni preži ves dopoldan. Seveda
zastonj! Po kosilu smo sedli in imeli bojni posvet. Tako smo
ozebli da smo se odločili, da bomo pokazali boga muflonom, samo če pridejo pred
cev!
"Saj tudi ovca ima majhne roge, a?" Seveda nima in smo
enega komaj prepričali da ne strelja ovce in naj nam ne naredi, za boga, takšno
sramoto! Popoldan eni niso mogli spati, saj so se jim v sanje
mešale ovce in ovni. Ura 16.00 je prišla zelo počasi in smo šli ponovno z
Lojzom na preže. Vprašanje je bilo, kam naj gremo, saj so mufloni lahko povsod
in nikjer. Če »pokrijemo« 3 od osmih prež se lahko zgodi da oni pridejo na
tiste, ki so prazne, ki ni lovca.V tem
primerujih spet ne bomo videli in ne
bomo prišli do strela.
Spoznali smo preže in krmišča LD Rogaška, spoznali smo da
tamkajšnji lovci veliko dela vlagajo v skrb za divjad in da to delajo res
vzorno. Na majhnem območju je veliko krmišč, vsa so dobro založena s tropinami,
koruzo v rifuzi in v storžih ter s senom. Divjad ima veliko možnosti da preživi
in res dobro obiskuje krmišča.
Dario se je prvi odločil! Šel bo na isto prežo, kamor je šel
zjutraj, saj so pred njim in Milanom pobegnili mufloni in je tam vsaj slišal,
kako čreda drvi po zamrznjenem snegu in listju. Pa kaj bo naj bo!
Marjan je šel tretjič na isto prežo, saj se je tudi njemu
zdelo, da je slišal muflone, ko je prejšnjo noč odhajal nazaj. Sigurno bodo
prišli danes!
Jaz sem šel na prežo Ravni log, kjer je prvega dne čakal
Dario in kjer statistika odstrela v zadnjih letih kaže, da tam pade največ
ovnov. Z Lojzom sva imela zaprto okno napreži, saj sem želel da do strela prideta Marjan in Dario, ki še nimata
muflona. Pogovarjala sva se polglasno do tričetrt na šesto. Ni bilo mraza, vsaj
ne dokler je bila preža zaprta. Odločil sem se nenadoma, ko sem zaslišal hojo
po listju nekje pod nami. »Lojz, od zdaj naprej se ne meniva, ne kašljava in ne
ropotava, odpremo okno in čakamo še teh nekaj minut do mraka!« - sem se
odločil.
Skoraj istočasno z odpiranjem okna je do hrane prišel
srnjak in začel pobirati koruzo pod Herkulesom. Ni nas začutil, vseeno je
odskočil že po dveh-treh minutah in začel oprezati proti bližnji gošči.
Odmaknil se je in kmalu za tem odskakal. Na krmišče so prišle 4 ovce, potem
enoletni mladič - bananar, kmalu za tem pa oven v tretjem letu in en starejši,
trofejno močnejši oven. Divjad je bila mirna, ni nas čutila, noč je hitro
osvajala. V gruči teles se je pojavljal pa izgubljal oven in zavedal sem se, da
ga bom čez nekaj minut izgubil, ker enostavno ne bo možno meriti in streljati.
Obstajal je dvom kaj narediti, streljati ali pustiti in upati, da bosta
streljala Marjan in Dario na drugih prežah. Spomnil sem se obljube, ki smo si
jo dali - Če pride oven naredimo vse, da ga uplenimo. Kdor ne strelja a imel je
možnost bo tepen in plačeval bo pijačo drugima dvema ves februar. Februar je
sicer kratek, ma mi smo moški, ki lahko dosti spijejo in ne gre zanemarjati
morebitnih stroškov, ki se iz tega iztečejo! Lojz se ni vmešaval v izbiro in odločitev. Rekel je:
»Odločitev je tvoja!« Ja, odločitev je moja, ma kako naj umirim tresenje preže,
puške v rokah, težave z iskanjem muflona? V redu! Če je tako, potem sem se odločil za slabše
razvitega triletnega ovna, pomeril in sprožil.Oven je slabo nakazal strel, saj je tudi vidljivost bila slaba (pet
minut pred šesto) vendar ga je Lojz spremljal in videl, kjer je padel. Ni bil
prav zadovoljen, da je starejši in veliko močnejši oven ostal in zbežal, vendar
je spoštoval mojo odločitev. Ponovno so »zapeli« telefoni, Dario je hotel
vedeti kdor je streljal in ali je uspešno, Marjana je ponovno zeblo in je bil
prav zadovoljen da je vsega konec.
Obvezni lovski blagor, spravilo Muflona po snegu do avta,
slikanje in nazdravljanje na lovski blagor, analize lova in drugih možnosti ...
vse to je trajalo dolgo v noč.
Avtor: Marijan Likar
Foto: Jože Uhan, Likar Marijan Strelska tekma v deželi cvička
Doživeli smo prijetno druženje in tekmovanje v lovski strelski disciplini na tekmi, ki so jo na Trebelnem priredili člani strelske sekcije LD Trebnje.
Avtor: Matjaž Romano Tekmovanje za 4. pokal Primorske V nedeljo 13. junija 2010 jeDruštvoslovenskih lovcev Doberdob s pomočjo Strelskega Društva Svoboda organiziralo 4.tekmovanje za Pokal Primorske v Štorjah pri Sežani.
Avtor: Janez Lavrih "Jagrska" kalorična bombica...
Daleč od zdrave prehrane, ako ravno vse "bio"... Kdaj se pa lahko tudi pregrešimo v slepi tekmi z zdravjem...
Avtor: Janez Lavrih Meso na žaru in še kaj...
Vročina je še vedno neznosna in nam resnično škoduje. Kaže se vsepovsodi in tudi nestrpnosti je veliko. Je pa lepo sončno vreme tudi prilika za piknik na prostem, seveda v večernih urah, da so temperature že bolj "delavne"...
Avtor: Hunter
Vir: Forum Z Dijano na srnjaka Petkovo
popoldne je pričelo pisati zgodbo, zgodbo o lovu na srnjaka v LD
Brestanica. Po uvodnem srečanju s starešino te družine sem v Medvedjem
brlogu spoznal še mojega spremljevalca na lovu.
RSS link na komentarje
