|
|
|
Protokol varne uporabe strelnega orožja |
|
|
 Avtor: Borislav Kavčič
Protokol varne uporabe strelnega orožja
Pred nami so jesenski skupni lovi. Prav je,
da se malo spomnimo osnovnih varnostnih elementov pri ravnanju z orožjem.
PROTOKOL VARNE UPORABE STRELNEGA OROŽJA
Borislav Kavčič
Večina nas je prepričanih, da orožje dobro obvladamo, in da podukov v tej temi
ne potrebujemo več. Pa je temu res tako? Nesreče na lovu, ki so se nam
pripetile v zadnjih letih nas opozarjajo, da temu morda le ni čisto tako.
Marsikdo bo ugovarjal rekoč, da je statistično gledano odstotek nesreč na lovu
zelo majhen. To je res in še dobro, da je tako, vendar tukaj ne gre za
statistiko, ampak za človeška življenja. Kadar na lovu pride do nesreče s
strelnim orožjem, niso prizadeti samo udeleženi posamezniki, ampak posredno vsa
lovska organizacija in vsi slovenski lovci. Zavedati se moramo, da je celotno
slovensko lovstvo pod velikim pritiskom javnega mnenja, kot tudi pod političnim pritiskom. Tako ali drugače
usmerjana slovenska javnost, predvsem mestno prebivalstvo, ki predstavlja njeno
veliko večino, z vse manjšo naklonjenostjo gleda na lov in lovce. Zato vsak
posameznik z svojimi dobrimi in slabimi ravnanji neposredno vpliva na odnos
javnosti do nas vseh.
Orožje, ki je sicer po
svojem namenu smrtonosno orodje, postane za okolico nevaren predmet šele z
nepravilno uporabo. Govorimo tudi o t.i. »kolateralni škodi« oz. škodi, ki ne
nastane na ciljnem objektu ampak v njegovi bližnji, lahko pa tudi daljni
okolici. Tipičen »civilni« primer kolateralnih škod so poškodbe objektov in
oseb pri »novoletnih« streljanjih. Nekaj še svežih primerov, med njimi tudi
smrten, je od zadnjih novoletnih praznovanj. Na srečo je podobnih primerov z
lovskim orožjem zabeleženih dokaj malo.
Varno ravnanje z
orožjem poteka po protokolu! Velja, da je letalski promet najbolj varna oblika
prometa, ker poteka po protokolu. Namen protokola je zmanjšanje posledic
pomanjkljivosti človeškega spomina in vplivov trenutnih emocionalnih stanj.
Predvsem tu mislimo na razne oblike psihofizičnega stresa, ki lahko močno
vplivajo na izvajanje aktivnosti, ki jo sicer dobro obvladamo. Protokol vsebuje
vrsto predpisanih postopkov, ki se morajo izvajati vedno in vsi, ne glede na
okoliščine.
Tako je tudi protokol
ravnanja s strelnim orožjem namenjen zagotavljanju varnosti uporabnika orožja
in njegove okolice, tako materialne okolice kot ljudi.
Slovenska družba
tradicionalno orožja in oborožene sile ne ceni prav visoko. Morda je to
zgodovinska posledica dejstva, da smo večino zgodovine, razen dela
polpretekle, služili v tujih vojskah.
Tudi delež registriranih lastnikov orožja glede na celotno prebivalstvo je
dokaj majhen in dosega približno 2,1%. Posledično je tudi kultura ravnanja z
orožjem nekje pri dnu predstav in potreb povprečnega Slovenca.
Za slovenske lovce pa to
ne sme veljati, saj statistično gledano predstavljamo približno 65%
registriranih lastnikov orožja*.
V lovske vrste vse bolj
stopajo mladi lovci, ki nimajo nobenega predznanja o orožju. Obveznega služenja
vojaškega roka ni več. To je povzročilo tudi izpad vsaj najbolj osnovnih znanj
ravnanja z orožjem. Še tako dober program usposabljanja lovskih
pripravnikov z lovskim orožjem težko
popolnoma nadomesti, leto dni ali več trajajoče, vsakodnevno ravnanje z
orožjem. »Repetitio est mater studiorum« ali »ponavljanje je mati študija«. Na
hitro pridobljeno znanje je tudi hitro pozabljeno.
Novi predpisi so lovcem
končno omogočili tudi uporabo kratkocevnega orožja oz. pištol in revolverjev,
za katerega v lovski organizaciji v preteklosti usposabljanja ni bilo. Večina
lovcev, ki danes legalno poseduje in uporablja kratkocevno orožje, ima dokaj
omejena znanja o tem orožju. To orožje pa zaradi svojih posebnosti zahteva bolj
poglobljene oblike usposabljanja, kot pa klasična lovska puška, bodisi
šibrenica ali risanica.
Protokol varnega ravnanja
z orožjem je sestavljen iz varnostnih pravil. Varnostna pravila so obvezne
oblike ravnanj, katerih cilj je zmanjšanje možnosti nesreče na minimum.
Varnostna pravila moramo izvajati vedno in povsod kjer pridemo v kontakt z
orožjem. Ta pravila morajo postati sestavni in neizogibni del našega vedenja.
To pa lahko postanejo samo z zavestnim in discipliniranim ponavljanjem, ki se
mora izvajati toliko časa, da jih naš organizem sprejme ne samo na zavednem,
ampak tudi nezavednem nivoju oz. na nivoju avtomatizma. Varnostne postopke smo
dokončno sprejeli šele takrat, ko se brez njih počutimo neudobno in
nezanesljivo. Ko nam »zaigrajo« živci v našem trebuhu, kamor je neprevidni
lovski prijatelj obrnil malomarno obešeno in neodprto puško, in se samodejno
začnemo tej cevi izogibati, takrat smo dosegli potrebni nivo znanja,
usposobljenosti in zavedanja.
Varnostnih pravil je več,
v nadaljevanju si bomo ogledali samo najbolj nujna. Pri tem je dobro slediti
nekemu smiselnemu zaporedju, saj so vsaj nekatera pravila izjemno tesno
medsebojno povezana, tako da jih je dokaj težko obravnavati ločeno.
VSAKO OROŽJE JE POLNO
Star ljudski pregovor
pravi, da »vsako leto enkrat še metla poči«. Z drugimi besedami bi temu rekli,
da je vsako orožje polno dokler se ne prepričamo v nasprotno.
Predpostavka pri našem prvem stiku z orožjem mora vedno biti, da je orožje
polno, naboj v cevi in sprožilni mehanizem napet. Še prav posebno ni važno, da
je to naša puška, ki smo jo prejšnji teden ali mesec shranili v omaro. Vmes se
je zgodilo marsikaj, naš vsakdan je obremenjujoč in stresen, zato ne zaupajmo
svojemu spominu in navadam. V veliki večini primerov puško res spravimo prazno,
ampak v dvajset, trideset letih lova se »kilometrina« nabere, »vrč pa hodi po
vodo dokler se ne razbije«! Če se nam še nikoli ni zgodilo nič neprijetnega z
orožjem, je to še dodaten razlog za pozornost, ker nas to uspava, statistika pa
deluje proti nam! Veliko poškodb se zgodi z domnevno »praznim orožjem«!
 |
- Najprej izvlečemo nabojnik, nato potegnemo zaklep v zadnji položaj in preverimo
ležišče naboja. |
|
Zaradi tega moramo orožje
najprej pregledati oz. preveriti njegov stanje t.j. ali je polno ali je prazno.
Preverjanje stanja »POLNO - PRAZNO« zopet poteka po protokolu, ki vsebuje določen
vrstni red. Orožje najprej pravilno primemo in obrnemo v varno smer. Če ima
orožje snemljiv nabojnik, najprej izvlečemo tega; puško prelamačo prelomimo
oz. odpremo, pri repetirki (karabinki) potegnemo zaklep v zadnji položaj,
revolverju pa odpremo boben. Pri prelamači takoj vidimo ali je naboj v cevi;
pri repetirki smo izvlekli naboj, ko smo potegnili zaklep nazaj. Temu načelno
ni v celoti zaupati vedno in pri vseh modelih, zato je potrebno vizualno ali s
prstom preveriti ali je ležišče naboja v cevi res prazno. Pri polavtomatski
pištoli moramo potem, ko smo izvlekli nabojnik oz. okvir potegniti zaklep v
zadnji položaj. Tam ga zadržimo in pogledamo v ležišče naboja, če je prazno. Zamenjava
korakov pri polavtomatski pištoli oz. poteg zaklepa nazaj in šele nato
izvlačenje nabojnika, lahko povzroči, da naboj iz nabojnika vstavimo v cev, ki
je bila prej prazna. Posebno rado se to zgodi, če izvajamo postopek hitro in
nepazljivo.
| |
- Pravilen
način izročanja pištole
|
 |
PRAVILO VARNE SMERI
Orožja nikoli ne
obračamo tja kamor me mislimo streljati. Enostavno pravilo, ki je ena od dveh končnih varovalk, kadar gre vse
drugo narobe. Namreč, tudi če orožje nehote sprožimo, ne bo prišlo do nesreče,
ker bo krogla odletela v varno smer. Predvsem v skupini se posameznik nehote
obrne nepravilno in cev svoje puške usmeri v lovskega prijatelja. Tovariško
opozorilo je dobronamerno in povsem na mestu, nihče ga ne sme vzeti za zlo.
Pravilo je tesno povezano s prejšnjim pravilom polnega orožje in ju ne moremo
obravnavati ločeno. Preden preverimo stanje orožja ga moramo vedno obrniti v
varno smer.
PRAVILO ZAVESTNEGA
PROŽENJA
Prst položimo na
sprožilec šele ko se odločimo za strel.
Tega seveda ne smemo storiti prej preden se prepričamo o varni smeri in pravem
cilju.
Tehnično brezhibno orožje
z dobro varovalko se ne sproži samo. Zato je prazen izgovor »puška se mi je
sprožila«. Saj se ne more, če ne položimo prsta na sprožilec; res pa se lahko
prehitro, če je proženje nastavljeno preveč mehko. Zato mora biti sprožilec naravnan
tako, da omogoča precizen strel, obenem pa dovolj trdo, da preprečimo nehotene
strele.
|
- Dokler se ne prepričamo o pravem cilju in ne odločimo za strel, prst ne sme
biti na sprožilcu. |
|
Orožje se moramo navaditi
prijemati s štirimi prsti, peti - kazalec pri prijemanju ne sme sodelovati in
ga moramo polagati ob sprožilec na njegov ščitnik ali višje. Prijemanje
predmetov s samo štirimi prsti je nenaravno in se ga moramo naučiti. Tak prijem
nasprotuje prirojeni gibljivosti človeške roke, ki je od rojstva navajena
prijemati predmete s celo dlanjo t.j. s petimi prsti. Vaja običajno zahteva sto
in več ponovitev. Na začetku moramo na
prijemanje orožja vedno misliti, sicer kazalec samodejno postavimo na
sprožilec. V primeru polnega orožja z napetim sprožilnim mehanizmom je to
najkrajša pot v nesrečo. Ko pa se roka postopka navadi, bo samodejno začela prijemati
orožje s štirimi prsti. To nam bo kasneje koristilo tudi pri proženju, kjer ni
dobro proženje s celo dlanjo, ker s tem premikamo celo orožje. Pravilo
zavestnega proženja tudi preprečuje prehitre strele z mehko nastavljenimi
sprožilci oz. strele v lovskem stresu, ki so resnični vzrok večine smrtnih
primerov in strelnih poškodb drugih lovcev. Gib, ki je potreben za
premik prsta od ščitnika sprožilca na sam sprožilec, ustvari potreben
reakcijski čas, da se premislimo in od strela odstopimo, če cilj ni pravi. Če imamo prst na sprožilcu, pa roka zaradi adrenalinskega stresa velikokrat sama
refleksno izvede sprožitev.
To pravilo, je poleg
pravila varne smeri, končna varovalka, če gre vse drugo narobe.
PRAVILO PRAVEGA CILJA
Pred strelom moramo
vedno prepoznati cilj in njegovo okolico. Pravilo se tesno navezuje na pravilo zavestnega
proženja. Odveč je poudariti kako pomembna je prepoznava cilja na lovu, saj je
pomota pri prepoznavi, v povezavi s prstom na sprožilcu, glavni vzrok najhujših
lovskih nesreč. Lovska praksa šele z leti prinese potrebno umirjenost in boljše
obvladovanje lovske strasti. Da do nesreč ne bi prihajalo, moramo izjemno
paziti na prej omenjen položaj prsta, ki ne sme biti na sprožilcu.
Ni pomembna samo
prepoznava cilj ampak tudi okolice. Dobro moramo premisliti kam bo letela
izstreljena krogla, ko bo cilj prebila, ali če ga zgrešimo. Ne smemo se
zadovoljiti z domnevo, da bo delno oplaščena lovska krogla v telesu divjadi
razpadla v drobce, ki ne bodo leteli več daleč. Nekatere sodobne lovske krogle
so dokaj trde (Barnes X, Naturalis, Fail Safe, ABC ipd); telo divjadi zlahka
prebijejo pri čemer izgubijo zelo malo mase in energije. To pomeni, da so lahko
nevarne še na velikih razdaljah. Vedno moramo upoštevati tudi možnost odboja
krogle oz. rikošeta. Mehkejša kot je krogla, manjša je možnost rikošeta, zelo
redko pa ga smemo v celoti izključiti.
Manjši kot je kot udarca krogle v oviro (najpogosteje so to tla), večja
je možnost njenega odboja. Glede na trdoto ovire in zgradbo krogle pa so možni
tudi sicer redki odboji pri kotih nad 60 kotnih stopinj. Zmrznjena tla, gladke
vodne površine, debela debla dreves, predstavljajo idealne podlage za odboj
krogle. Verjetnost rikošeta na splošno raste z nižanjem padnega kota krogle,
večanjem trdote ovire oz. površine kamor krogla udari in trdote krogle. Krogla
pri odboju izgubi del svoje energije, obenem izgubi stabilnost, v letu se začne
prekopicevati, velikokrat spremeni tudi smer. Poškodbe, ki jih povzroča odbita
krogla so raztrganinskega tipa in bolj plitve.
POZNATI MORAMO SVOJE
OROŽJE
Podrobno poznavanje
orožja, streliva in njegovega delovanja je predpogoj varnega ravnanja.
Ne smemo se zadovoljiti samo s prebiranjem
tehničnih navodil proizvajalca in z malo vaje v topli sobi. Orožje je namenjeno
streljanju in šele pri tem pokaže svoje prave lastnosti. Obenem pravilno
izvedena strelska vadba na strelišču povzroča vsaj minimalen stres, ki nam
omogoča, da se orožju privadimo v razmerah, ki bodo vsaj malo podobne pogojem
njegove dejanske uporabe. Navaditi se moramo dela z mehanizmi na orožju v
pogojih, ki niso idealni, saj vemo, da so na lovu malokdaj. Svoje orožje moramo
obvladati v vseh pogojih uporabe, tudi ko je mokro, ko nas zebe v prste in ne
samo, ko je toplo in sije sonce.
ODPRIMO OROŽJE
Staro lovsko pravilo ne
spoštujemo več dovolj. Na skupnih lovih ne opažamo več nekdaj rednih opozoril
vodij lova naj lovci odprejo puške. Morda se bojimo drug drugemu zameriti, kar
pa je nesmiselno, saj gre vendar za našo skupno varnost. Pa saj to res ni tako težko, puško
prelamačo prelomimo in karabinki odpremo zaklep. Tako vsi lovci v zboru
lahko vidijo, da imamo res prazno puško. To je tudi spoštovanje drugih in
ustvarjanje dobrega počutja in medsebojnega zaupanja na skupnem lovu. To je
protokol! Začnimo ga spoštovati najprej sami in nanj opozarjajmo lovske
prijatelje. Človeško je motiti se, zato opozorila sprejmimo dobronamerno, ker
taka tudi so.
 |
- Nošenje puške na zboru in
pred prihodom na stojišče.
|
|
VARUJMO SLUH
Prav nič možatega ni v
tem, če smo gluhi. Vsako »zvonjenje« v ušesih po strelu lahko pomeni delno izgubo
sluha. Tega se počasi nabere veliko. Za sluh še posebno nevarna so razna
neformalna streljanja po končanem lovu, ko skupinice lovcev streljajo tako malo
za šalo v kakšen štor ali kamen, da sprostijo svoje strelske strasti, ki jih na
lovu niso mogli. Taka streljanja po končanem lovu, ko že upade disciplina in
pozornost, so navadno stihijska in nevarna ne samo za sluh.
Zaščitnih sredstev je
danes dovolj. Majhni čepki za ušesa, ki jih nosimo v žepu lovskega suknjiča so
povsem dovolj. Že kosem vate v ušesih zmanjša pok za ravno toliko decibilov, da
ni več tako škodljiv za sluh.
|
- Aktivni glušniki zaustavijo
močne zvoke, obenem pa omogočajo, da šibke zvoke slišimo bolje in so celo
koristni pri čakanju, ker šum bližajoče divjadi slišimo prej. Omogočajo tudi
normalno govorno komunikacijo. Manjša slabost je, da povečajo tudi šume
okolice, kot je hrup oddaljenega prometa, zato so bolj primerni za mirne
predele lovišč in nočno čakanje, ko se okolica umiri.
|
|
ALKOHOL IN OROŽJE
Alkohol in orožje ne
sodita skupaj. Komentar ne bi smel
biti potreben, v resnici pa je to lažje reči kot storiti. Zelena bratovščina je
bila vendar v našem narodu poznana, kot ljubitelj kapljice. Lovske zdravice so
močno vtkane v naše lovsko izročilo. Res, da se je z leti to spremenilo na
bolje, precej zaradi spremenjenega načina življenja in dela. Pozornost na tem
področju ne sme popustiti!
 |
Puška lahko poškoduje
strelca tudi pri trzaju. Nekateri strelci pri merjenju postavljajo glavo precej
naprej.
Zaradi prekratke razdalje do strelnega daljnogleda lahko pride do poškodb
čela ali pa očesnega loka. Večja
nevarnost za take poškodbe je pri strelih strmo navzgor. |
|
V prispevku je predstavljen
samo najbolj nujen del protokola varnega ravnanja z orožjem. Predstavljena
sinteza nujnih varnostnih postopkov s
strelnim orožjem ne obsega vseh pravil, ampak samo najbolj nujna brez katerih
ni varnega ravnanja z orožjem.
Zavedati se moramo, da
vsak posameznik najprej sam odgovarja za postopke s svojim orožjem in tudi sam
nosi kazensko pravne posledice svojih ravnanj. Druge socialne in tudi politične
posledice njegovih ravnanj pa nosi celotna slovenska lovska organizacija.
Lovska organizacija se mora
truditi vzpostaviti potrebno varnostno klimo, za kar je seveda potreben določen
čas. Za svoje ravnanje pa smo v prvi vrsti dolžni poskrbeti lovci sami.
* - statistični podatek iz
evidence MNZ na podlagi zakona o orožju
 |
|
|
Domov | Novice | Lovstvo | Živali in okolje | Nasveti in znanje | Kinologija | Družabnost | Orožje in oprema | Zgodbe, leposlovje | Video | Kulinarika | Naši testi | Reklamni članki | Sokolarstvo | Lov z lokom | Zakonodaja | Ekipa in DFL | Povezave |
|
Stran je avtorsko zaščitena,vse pravice pridržane © FORUM-LOV.ORG
Izdelava GREHOR |
|
RSS link na komentarje