Stran 4 od 6 PrvaPrva 123456 ZadnjiZadnji
Rezultati 31 do 40 od 57

Tema: Morja, oceani, ribe, morski sesalci - foto & video

  1. #31
    Član od
    Apr 2008
    Lokacija
    gorenjska
    Prispevki
    2,752

    Post Globalno ni lokalno

    Lp!

    Takolele. Tema, ki je odprta je namenjena prav temu, namenjena organizacijam in posameznikom, ki si prizadevajo za okoljevarstvo...sodelovanje z njimi...

    Bi pa sam tudi zastavil vprašanje Bogoslavu ali je lovec? Če ni, kakšna stališča zavzema? Apriorij proti lovu, to ne verjamem, ampak vseeno.

    Če si časten človek, boš zapisal odgovor in se ne boš lovil v zanko laži in izgovorov.

    No zaenkrat ni še napisal nič takšnega in upam, da tudi ne bo, da bi si zaslužil rdeč karton je pa res zapisal nekaj manših nonsensev ampak to jih tako ali tako vsi.

    Lovski zdravo
    Janez L
    ...nor je tisti, ki ne poskusi in poskusiti ni greh...

  2. #32

    Privzeto

    Poiskal sem še malo precej zaskrbljujočih dejstev o morjih in življu v njem.
    Na Svarogu imajo prav dobro bazo raznih informacij.

    Sredozemsko morje izgublja populacijo morskih psov



    ***Študija zgodovinskih zapisov je pokazala, da je populacija morskih psov v Sredozemskem morju v zadnjih dveh stoletjih drastično upadla.

    Število nekaterih vrst morskih psov se je skrčilo tudi do 99 odstotkov, v glavnem zaradi pretiranega ribolova.

    Rezultati študije so bili objavljeni le nekaj tednov po izdanem opozorilu okoljevarstvenikov, da se kar polovica vseh vrst morskih psov v svetovnih oceanih sooča z izumiranjem.*** http://novice.svarog.org/index.php?Novica=3532



    Morskim ribam pripisujejo le še 50 let obstoja

    ***Obsežna znanstvena študija mednarodne skupine raziskovalcev je pokazala, da čez pol stoletja v svetovnih oceanih praktično ne bo več rib.

    Jate rib so upadle v povprečju za tretjino in stopnja upada se iz leta v leto povečuje. Tako so znanstveniki v svojih raziskavah zapisali, da je upad v ribolovni industriji mogoče tesno povezati z izgubo celotne biološke raznolikosti v oceanih.

    Raziskovalci se strinjajo, da bi s takojšnjo zaščito nekaterih območij lahko ohranili pri življenju obstoječe ribje jate.

    »Način, kako ljudje izkoriščamo oceane, je takšen, da predvidevamo, da bo na svetu vedno neka druga vrsta, ki jo bomo lahko izkoriščali, potem ko popolnoma pokončamo prejšnjo,« je povedal Boris Worm z univerze Dalhousie v Kanadi. *** http://novice.svarog.org/index.php?Novica=2773




    in spet globalno segrevanje:

    Dvigovanje gladine morske vode

    *** Globalno segrevanje bi po najnovejših ugotovitvah gladino morske vode lahko zvišalo za približno 40 odstotkov, kar je več, kot so predvideli predhodni računalniški modeli. *** http://novice.svarog.org/index.php?Novica=2820


    In spet človeški faktor:

    Oceani postajajo vse bolj kisli

    *** Svetovni oceani postajajo vse bolj kisli, kar predstavlja grožnjo že tako nestabilni prehranjevalni verigi v morjih.

    Oceani so že tako absorbirali tretjino vseh emisij ogljikovega dioksida, toplogrednega plina, ki ga je mogoče kriviti za globalno segrevanje. Absorpcija je privedla do kisanja oceanov, ki onemogoča pravilni razvoj morskega življenja. *** http://novice.svarog.org/index.php?Novica=2780

    Močno upam, da bodo naši zanamci znali pametneje ravnati z naravnim bogastvom (če bo še kaj tega, kar imamo danes mi, ostalo za njih)

    Lep pozdrav

  3. #33
    Član od
    Apr 2008
    Lokacija
    Radolca
    Prispevki
    295

    Privzeto

    Kisel dež: Povzročajo ga žveplovi in dušikovi oksidi, ki se v zračni vlagi in dežnih kapljah dobro raztapjajo in tvorijo sicer zelo razredčene, a močne kisline.
    Žveplovi oksidi pridejo v zrak predvsem s kurjenjem premoga, ki vsebuje žveplo in to zgori v SO2 in SO3 (na dimnikih termoelektrarn so že montirani filtri). Dušikova oksida NO in NO2 nastajata pri reakciji kisika in dušika v zraku ob posebnih pogojih (kot pri udaru strele), na površini atomobilskih in drugih motorjev na tekoča goriva. Uporaba katalizatorja pomeni zmanjšanje izpusta dušikovih oksidov v ozračje.
    Tudi ogljikov dioksid z vodo reagira tako, da nastane ogljikova kislina, ki je šibka in obstojna le v vodnih raztopinah. Hitro jo izpodrivajo močnejše kisline, tvorijo se soli ogljikove kisline - karbonati. Njihove raztopine so bazične.

    Dvig gladine oceanov za 40%???

  4. #34

    Privzeto Dvig morske gladine

    Jap, iz več koncev poročajo da se gladina bo dvignila. Malo bol je pojasneno tu če bo koga to zanimalo http://www.umanotera.org/index.php?node=118

    Kopiram delček:

    ***
    Morska gladina naj bi se do konca stoletja dvignila po napovedih IPCC za 1 meter. Druge napovedi pa opozarjajo, da se lahko morska gladina poveča celo za 6 metrov, če se bo taljenje ledu na Antarktiki in Grenlandiji nadaljevalo s sedanjim tempom.

    Dviganje morske gladine in nastajanje novih puščav bosta povzročila tudi množično selitev t.i. okoljskih beguncev. Po nekaterih ocenah naj bi dvig morske gladine vplival na okoli 200 milijonov ljudi.

    Zaradi segrevanja oceanov bodo bolj pogoste tropske nevihte, vse pogosteje se bodo tudi pojavljale celinske nevihte z ekstremno močjo. V našem podnebnem pasu lahko pričakujemo bolj pogosta izrazita

    Ekstremna vremenska stanja: sušna obdobja, nevihte in poplave.

    Globalno segrevanje povzroča masovno taljenje ledenikov in snega po celem svetu, od Himalaje, Alp, Andov do Arktike ter Antarktike in je zelo izrazit pojav od leta 1980 dalje. S tem je povezan problem preskrbe z vodo v goratih območjih. Izrazit primer tega pojava je primerjava Triglavskega ledenika leta 1957 in 2003. *** nadaljuj branje tukaj http://www.umanotera.org/index.php?node=118

  5. #35

    Privzeto

    Bogoslav, ali slabo slišiš?

    Kakšen lov, kje in na katero divjad podpiraš?


    (Upam da ne bo kdo začel npr. s čudežno močjo piramide .)

  6. #36
    Član od
    Dec 2007
    Lokacija
    Notranjska
    Prispevki
    1,340

    Privzeto

    Bogoslav, lepo, da te skrbi za prihodnost našega planeta. Naštel si nekaj teorij, ki so nam več ali manj poznana. Vprašanje pa je kaj bomo naredili, da bomo to preprečili. Če bomo objokovali našo kruto usodo ne bo nič bolje. Na tem forumu nas je večinoma lovcev, ki že več desetletij prostovoljno in zastonj počnemo veliko konkretnih stvari, ki ohranjajo naše okolje kar najbolj prijazno za živali in ljudi.

    Naj naštejem nekaj konkretnih ukrepov:
    Trajnostno posegamo v populacije prostoživečih živali, in z tem vzdržujemo primerno ravnotežje v kulturni krajni.
    Tržišče oskrbujemo z najbolj ekološko pridelanim in najmanj etično spornim mesom in ostalimi živalskimi produkti, da o kvaliteti niti ne govorim.
    V gozdovih vzdržujemo travnike, ki omogočajo večjo biotsko raznovrstnost, in bogatijo prehranske sposobnosti okolja.
    Vzdržujemo izvire, kali in kaluže, ki poleg divjadi pomagajo pri preživetju velikemu številu organizmov.
    Sadimo plodonosno drevje, ter z tem izboljšujemo prehransko ponudbo v okolju.
    Proučujemo odnose v okolju med posameznimi organizmi in s tem prispevamo k razumevanju okolja in njegovega delovanja.

    Ne vem če smo z tem že izpolnili svoj dolg do okolja, ki nam omogoča življenje, zagotovo pa smo na boljšem od tistih, ki samo jokajo, niso pa pripravljeni žrtvovati niti evra ali ure časa za svoje okolje.
    Marko Gorše, Nadlesk

  7. #37

    Privzeto

    Krpan to si pa lepo povedal!

  8. #38

    Privzeto

    Bogoslav a kej jagaš?
    V kraljestvu Zlatoroga

  9. #39

    Privzeto

    Zlatrog, a misliš da je to spet en ozdravljen krivolovec?

  10. #40

    Privzeto So korale odporne na globalno segrevanje?

    Študija je pokazala, da so bile pradavne korale precej odpornejše na kemijske spremembe v oceanu, kot so znanstveniki mislili.

    Ugotovite so vlile novo upanje, da se bodo, če človeštvu uspe ohraniti raznovrstnost koral, te sposobne prilagoditi spremembam in bodo tako preživele vse večjo kislost oceanov.

    »Kot kaže, so živali in rastline v splošnem precej prilagodljiva bitja in to kljub temu, da se Zemlja spreminja,« je povedal Stephen Cairns, raziskovalni zoolog z inštituta Smithsonian v Washingtonu v ZDA.

    Avtorji študije so pojasnili, da bi ključ do prilagodljivosti, tudi za korale, bila raznolikost vrst, zato poudarjajo, da je potrebno danes s koralnimi grebeni zelo previdno ravnati, saj se spremembam lahko prilagodijo le, če bodo ohranile svojo raznolikost.

    »Če bomo iztrebili nekatere skupine ali družine koral, lahko izgubimo prav tiste korale, ki so sposobne prilagajanja okoljskim spremembam,« so poudarili znanstveniki. http://novice.svarog.org/index.php?N...202&barva_kat=

Stran 4 od 6 PrvaPrva 123456 ZadnjiZadnji

Pravila objavljanja

  • Ti ne moreš objavljati novih tem
  • Ti ne moreš objaviti odgovora
  • Ti ne moreš objavljati priponk
  • Ti ne moreš urejati svojih objav
  •