Pri nas se stanje Smrdokavre popravja,triprsti detel je pa na še boljši poti.Letos sem vedel za kr nekaj gnezd.Jst ugotavlam da se ptič umikajo v res mirne konce.
Pri nas se stanje Smrdokavre popravja,triprsti detel je pa na še boljši poti.Letos sem vedel za kr nekaj gnezd.Jst ugotavlam da se ptič umikajo v res mirne konce.
Bolj ko se ukvarjaš z oslom,bolj si mu podoben!
A dej no, samo kje pa maš v naši državi še sploh mirne konce, nema. Vse je dovoljeno in nič ni kaznivo. Država blaginje.
LZ L
Ni vsak sovražnik, ki te v drek porine in ni vsak prijatl, ki te z dreka vleče.
Luka ti si še bl črnogled kot jaz....
Bolj ko se ukvarjaš z oslom,bolj si mu podoben!
Nisem nek poznavalec ptic pa mi prosim povejte če je tole štorklja. Se opravičujem zaradi kakovosti , presenetila me je, pa še ročno ostrenje imam na aparatu.
Ja na tem posnetku gre zagotovo za odrasli osebek črne štorklje Ciconia nigra. Črno štorkljo sm tudi sam letos fotografiral od blizu, sicer mladostni osebek ampak je pa tudi lep posnetek iz našega lovišča.
Mimogrede, ko smo ravno pri pticah. Vedno bolj ugotavljam, da je naše lovišče zelo bogato s pticami. Včeraj me je presenetilo nekaj malega, svetlo modrega ki je zelo hitro letelo nad vodo, in to 2 osebka. Ne morem povedat, kako sem bil presenečen, da sem dejansko ob potoku videl 2 vodomca. Vsakič ko se podam v goro pa redno spodim kako kuro ruševca. Kljub zelo intenzivnemu planinstvu v našem gorskem delu lovišča, imamo še vedno ruševca stalno prisotnega. V Gori sm tudi imel priložnost opazovati številne ujede. Od kanje, prek postovke, skobca, kragulja do planinskega orla. Velikokrat me ob mraku spremlja po lovišču oglašanje lesne sove. Enkrat do zdaj sem slišal koconogega čuka. Krekovti, komatarji, gorske sinice so prebivalci gozdne meje. Ob rekah in potokih pa tudi kljunač, deževnik, martinec, race kreheljc, veliki žagar in mlakarica, sive in velike bele čaplje ter kormorani. Skratka več kot sem v lovišču, bolj bogato se mi zdi s pticami.
Loviti tako, da ohranjamo. Loviti tako, da smo si dobri tovariši. Loviti tako, da bogatimo duha in telo.
Ko sem kot pripravnik naše lovce spraševal, kaj se v Grmadi oglaša podobno kot škržati na morju, so me prav čukasto gledali.
Mi je bilo takoj jasno, da bom moral tej skrivnosti priti sam do konca.
In mije bila ta sreča tudi dana. Nekega lepega poletnega večera, ko sem že v luni užival po robovih gore, je pred menoj zaplesala po zraku svoj neslišni ples, se usedla na tla, kjer je nisem mogel več zaznati in se ponovno dvignila in po nekaj piruetah izginila za drevesi. Čudovita je in tako skrivnostna. :icon_:
Ležetrudnik tudi zanimivo tolče (ploska) s krili med letom .
ZR7 odlična slika.Bravo.
Bolj ko se ukvarjaš z oslom,bolj si mu podoben!
zgodi se, da ko si blizu njenega gnezda (gnezdi na tleh in nima pravega gnezda) in so v njem mladicki, zleti kot da bi bila ranjena na eno perut tako da privlaci pozornost nase in oddalji nevarnost od gnezda.
lp
Točno tako. Radi imajo lapor-flišnata tla. Nikoli ne pristane na veji, ker nima za to prilagojenih nogic.