Gonja

[andrej win]

No capek,tko sm js vceri naredil svojmu,kuplo in pulover sem dal na mesto kjer sem ga odvezal,nato sem se po eni uri cakanja odlocil,da grem do avta (20 min hoje stran) kjer me je ze dohitel...bomo videl kako bo zdej naprej

lp

[ZR7]

...
Pes je star 16 mesecev,ce je se moznost,da mu preprecim gonjo srnjadi??
...

Ne vem, če je ravno pravilna pot, a kako sem jaz počel s svojo Biso?
Praktično vedno jo vlačim s seboj na lov. Tudi na prežo, kamor jo nesem ali pustim na prostoru pod njo.
Že od malega sva tako večkrat naletela na srnjad ali pa ona na naju, ko sva tičala za kakšnim grmom. Tako je bilo kar nekajkrat, ko se nama je srnjad približala na nekaj metrov. Takrat ne smeš za srnjad pokazati nobenega zanimanja, pes pa mora biti čisto na kratko "pribit" na zemljo. Fino je če imaš izdelan "down", čeprav šlampasto, važno da ve, da ne sme mrdniti. In ponovno brez panike, hladno in brez posebnega zanimanja za srnjad. Kot bi gledal npr. metulja. Pes čuti gospodarjevo razpoloženje!

Menda je prav, da pred psom srnjad nikoli ne pade in tako spozna, da le ta vodnika ne zanima. In če pes jaga zate in ne zase, bo to upošteval in postane srnjad nezanimiva, zajček, zaradi katerega se pa ti ves treseš in spodbujaš psa, pa postane zaželjen plen.

A to, da srnjad ne bi padla pred psom je pri meni težko izvesti, še sploh, če greš z njim potem na krvno sled za srnadjo. Pes presneto ve, da je to najpogostejši plen. Še posebej so težave zgodaj spomladi, sedaj, ko je komaj konec jesenskih pogonov, kjer je bilo tudi dovolj srnjadi. Vsako pomlad se ponovno učiva, da se srnjad ne goni in vsako pomlad se to učiva na napakah, ki jih redno naredi. A po nekaj "popravkih" spet dojame, da sedaj pa ne goniva srnjadi, ampak piršava ali čakava. Za te popravke pa moraš psa seveda voditi na povodcu in ne kar izpustiti v gozd. Piršava pa itak vedno na povodcu.
Ta način deluje. Morebitne napake pa izrabljam za korekcijo. Praktično moraš ves čas eno oko posvetiti psu in njegovemu obnašanju.

Kljub temu, da torej občasno še vedno požene srnjad, pa jo hitro izpusti in je najkasneje v 15-20 minutah nazaj. Kar pa ne velja za lisico ali zajca, kjer se cirkus lahko vrti tudi nekaj ur. In takrat se prekladamo vsi skupaj po gričih in poskušamo izvesti vsak svoje. Lisica ali zajček ohraniti cel kožuh, midva z Biso pa kontra.

Verjetno je to, da je relativno kratka, pogojeno z njenimi kratkimi nogami in še bolj verjetno je za to zaslužnih nekaj lekcij iz njene mladosti, ko me je iskala, ko sem se ji skrival po gozdu. In obvezno še vedno bogata pohvala ob vsakem vračanju k vodniku.

Se še zgodi, seveda se, da jo dva do trikrat na leto čakam dve ali več ur. Tudi izgubila se mi je že na suhem listju v vetrovnem vremenu na področju kjer je vse preperedeno s pohodnimi potmi in je bilo ogromno turistov. A me je čakala tam kjer sledi ni mogla več razvozlati.
V takih primerih se mi zdi bistveno, da potem narediš tako, da ne najdeš ti psa, temveč on tebe. Greš blizu njega, poropotaš, pokašljaš, pustiš da veter zanese tvoj vonj in se počasi oddaljuješ. Pri tem te ne sme videti. Čim bo zaznal, da si tam nekje, se mu bo zmešalo in bo začel kot nor iskati gospodarja in ga našel.

Puščanje puloverja ali deke na tleh? Po mojem mnenju je to skrajen ukrep. Poznam primere, ko tako počnejo in je rezultat le ta, da psi gonijo še dlje oz. se predčasno kar sami vračajo k avtu in tam čakajo.

No tako nekako je pri nama z Biso. Če komu to kaj pomaga, lepo in prav.:icon_: , je pa to le moja izkušnja, ne nujno čisto pravilno tolmačena.

LP

[Hubertus]

Ugotovili smo da je bila pri vzogi narejena napaka in pa da ima pes izrazit lovski nagon, je trmast in svojeglav. Kombinacije tega je sedanje stanje.
Nihče pa ni dal nasveta kako to nezaželeno obnašanje sedaj odpravitil.

Jazbec, če bi v naših prispevkih prebral tisto, kar piše in ne tisto, kar si ti želiš prebrati, ne bi postavljal več veliko vprašanj.
Želiš si namreč, da bi obstajal način, kako psa odvaditi , da bi gnal dolgo, da bi ti nekdo zaupal čudežni ukrep in glej ga zlomka, pes ne goni več tako dolgo. Tega ni, pa čeprav ti bo morda kdo povedal za kakšen nadvse izviren način.

Še enkrat ti povem:
Podredi si psa, da bo imel tebe za vodjo lova, pa bo. Če pa ti to ne bo uspelo, bo pes še naprej tako kot je. Druge možnosti NI!!!
Kako si boš podredil psa je odvisno od tvojega psa, od tebe in od zveze, ki sta jo vzpostavila. Težko je na daleč reči kaj narediti, da te bo pes upošteval, kot vodjo. Zamisli se, vzemi v roke novodobno literaturo, ki piše o psihologiji psa in tropa v katerem živi potem pa primerja s tem, kar počneš ti. Vsekakor je jazbečar veliko bolj svojeglav pes, kot npr. ptičarji, a to ne pomeni, da nima nagona tropa. Le bolj si želi priti na najvišjo stopničko. Tudi pastirski psi morajo biti samoiniciativni, pa zato ne požro ovac, kadar bi se jim zahotelo ampak čakajo gospodarja, da jim da jesti. Pa vedi, da so v krajih, kjer še vedno služijo svojemu namenu več lačni, kot siti.

Nekaj primerčkov, ki jih moramo upoštevati, če imamo dominantnega psa:
-nikoli ne dovolimo psu zasedati mesta v hiši, ki pripada nam (kavč, postelja,...)
-v hiši mora obstajati prostor, kamor pes ne sme (kuhinja, kopalnica, spalnica...)
-pes mora za vsako stvar, ki jo dobi od nas nekaj narediti. Preden ga pobožamo naj sede, preden dobi hrano naj leži na prostoru in šele na naše povelje pristopi k hrani, pred skoči iz avta naj da taco, preden ga spustimo k iskanju naj čaka na poleg, dokler ne spravimo povodca v žep.....itd.
-nikoli se s psom ne igramo, niti ga trapljamo na njegovo pobudo ampak vedno samo takrat, ko si želimo oz. dovolimo mi. Ob prihodu domov se ne spuščamo z njim v igro, preložimo jo za kasneje, ko paše nam.
-nikoli ne stopamo čez psa, ki leži na tleh ali kjerkoli. Mora se nam umakniti!!! Psa naženemo z mesta tudi, kadar nam ni v napoto. Se nam je pač zahotelo biti tam kjer je on.
-nikoli ne dovoljujemo psu prehajati skozi vrata pred nami. Vedno mora za nami tako skozi vrata, kot po ozkem hodniku, po stopnicah ali pa skozi podrast v gozdu. (priprite psu glavo med vrata, pa ne bo nikoli silil pred vami)
-NIKOLI naj pes ne skače iz avta, ko se mu zljubi ampak, ko mu mi dovolimo (podobno kot pri hošnih vratih tudi tu lahko psa pripremo ali pa privežemo na tako dolg povodec, da ob skoku iz avta obvisi na njem. Ko mu postane gorje ga rešimo, zelo nam bo hvaležen)+
-nikoli psu po končani igre ne pustimo igrače. To pomeni, da je zmagal!!!!
-nikoli ne trpajmo psa s hrano tako, kot otroka, redno in vsak dan. Pustite ga lačnega dan ali dva potem pa naj dobi hrano vedno iz vaše roke.
-v sušnem obdobju imejte vedno s seboj plastenko vode in posodo za vodo. Lahko imamo tudi plastično vrečko, ki jo položimo v na hitro skopano kotanjico. Žeja je hudičeva reč in pes bo ob povratku zelo vesel blagodejne kapljice. Rad se bo vračal in nam bil hvaležen.
-med opravili v naravi (kmečka dela na polju, vinogradu ali sadovnjaku) ne puščajmo psa tekati prosto brez nadzora!!!
-nikoli ne kričimo na psa, ker ima predober sluh. Skozi lovišče ga usmerjamo s piščalko ali s kratkim "ssss".
-VEDNO BODIMO DO PSA POŠTENI, ZATO SE OBNAŠAJMO VEDNO ENAKO IZREČENA POVELJA PA NAJ BODO STERILNO ČISTA, JASNA IN VEDNO ENAKA. "sedi" je "sedi" in ne enkrat "sedi dol" drugič "sedi priden", tretjič "sedi poleg"...itd!!!
-VEDNO MORA PES POVELJE IZPOLNITI PA ČEPRAV LE ZA PAR SEKUND. ČE OBSTAJA VELIKA MOŽNOST , DA GA NE BO IZPOLNIL (dražljaji v okolici), MU GA NE IZREČEMO!!!!

Toliko na hitro.

Zr7, to mi je všeč:

V takih primerih se mi zdi bistveno, da potem narediš tako, da ne najdeš ti psa, temveč on tebe. Greš blizu njega, poropotaš, pokašljaš, pustiš da veter zanese tvoj vonj in se počasi oddaljuješ. Pri tem te ne sme videti. Čim bo zaznal, da si tam nekje, se mu bo zmešalo in bo začel kot nor iskati gospodarja in ga našel.

[Hubertus]

Sedaj pa še izjava tedna.
Ubogi sodniki, saj se mi bodo še zasmilili. Kaj vse niso krivi

Pomemben je še podatek, da je tudi njegov oče bil zelo problematičen glede "potepanja". Tudi če mi kdo zameri bom zapisal, da je lastnica očeta kinološka sodnica, ki je sigurno vedela v kaj se spušča (to ni bilo prvo leglo v tej kombinaciji), apak nekateri lahko počnejo vse.

Katerega samca pa bi še sploh pustili k paritvi, če bi potepuhom bilo prepovedano skakat

[springer]

Pes je star 16 mesecev,ce je se moznost,da mu preprecim gonjo srnjadi??

Za odvajanje od srnjadi tudi jaz uporabljam ukaz "dol". Ko pes pride na sled za katero zagotovo vem, da je sled srnjadi mu tako dam ukaz dol. Najlaže je s tem začet tako, da si med jutranjim čakanjem na preži poskusiš zapomniti, kje se je gibala srnjd. Travnik nato na daljši vrvici prehodiš s psom. Ko pes najde sled srnjadi mu čim preje ukažeš dol, če ukaz ne zaleže ga ustaviš z vrvico. Sam psa nato pustim odloženega, da sled ovoha, ko ga neha zanimati, ga odpokličem.
Za trening to delam tudi s svoj devet letno španjelko, da malo obnovi znanje.
Lp 5er

[andrej win]

aha,ok hvala vam za nasvete
zej pa hitr s psom na delo..

lp,andrej

[jazbec]

Hubertus, najprej hvala za nasvete. Sem jih natisnil, da bodo še ostali pri hiši malo pretehtali svoje obanšanje da psa.
Glede kinoloških sodnikov pa samo en primer, kako lahko sodnica katera ima očeta mojega psa, mojega psa ocenjuje na preizkušnji. Misliš, da je ocena objektivna? Ali je bil moj pes kaj bolje ocenjen zaradi tega?
Seveda si ne morejo privoščiti tega, da bi "njihov" pes ne bil dober (najboljši?)

[243 win]

jazbec še noben pes ni gonil predolgo,če goni tisto divjat ki jo dvigne,če pa skače s sledi na sled ga moraš samo umirit in psu dopovedat kaj lahko goni in kaj ne!za odvajanje od gonje srnjadi,jelenjadi...so enostavni recept,ki so jih že nekateri napisali.sam prisegam na šolo,da psu,ki ga imaš na povodcu na sledi divjadi dopoveš da ne sme to gonit!na lep način se ve!

[jazbec]

Sem že v prejšnih postih napisal, da ko začne ne zna nehat. V lovišču imamo dosti fazanov, zajcev in srnjadi in med tem ko goni "po naklučju" prepodi še kakšnega fazana...zajca... in predstava se nadaljuje. Je pa toliko zagret, da ne zna nehat. Je že čisto penast pa bi še letal okoli.
Ko je bil star cca 8 mesecev je čisto po naklučju sredi belega dneva iz grmovja zbezal lisjaka ki je bil sigurno 3 krat večji od njega, brez najmanjšega oklevanja ga je gonil pol ure. Upal sem samo da se lisjak ne bo obrnil:icon_:. Ne vem kaj bi bilo potem s psom

Bom pa sedaj najprej doma naredil "izobraževanje", da bomo vsi tulili v en rog, potem pa STRIKTNA vzgoja od Vseh ki imajo stik s psom in uspeh ne sme izostati.

[Jagermaister]

Jaz mislim, da je dolžina gonje psu prirojena, in da se tu ne da prav dosti spremeniti. Razen na ta način, da mu določeno divjad poskušamo priljubiti, da jo goni dlje, za katero pa nam ni mar (srnjad), pa ga pač ne bomo spodbujali, oz. ob vsaki priliki ga pač pograjamo.
Vsi moji terierji, razen enega, so v mladosti gonili tudi srnjad, pozneje pa so to opuščali - če so le dovolj dolgo živeli. Kako sem to dosegel? Potrudil sem se, da je bila prva divjad, ki jo je gonil, lisica ali vsaj zajec. Seveda mu je v nadalnjem treba kar nekaj lisic položiti na dlako. Po petih je že "zastrupljen". Če je poželjivo gledal za srnjadjo, sem ga okaral in cuknil. Nikoli nisem v njegovi prisotnosti streljal srnjadi (bog ne daj, da bi streljal, če jo prižene), kar se da pogosto pa sem ga dal na krvno sled, pa četudi je bila dolga le 20m. Tako da dobi občutek, da je nesmiselno divjati za srnjadjo, da ga le kri pripelje do nje.
Moj sedanji srnjadi praktično ne goni, oz požene vsako, ponavadi le 20 - 30 m, včasih 100, toliko da ugotovi, da ni ranjena. Če pa je ranjena, pa tudi 2 uri. Pa še potem, če ne ujame in ko uvidi, da bova šla k avtu, mi jo zbriše nazaj na sled.
Sicer je pri gonji kratek, še najdaljši za lisico, vendar pa ponavadi, potem ko se vrne, sled še enkrat ponovi, če je ni morda kje pozabil... A gorje ji, če mu uide v luknjo. Kolikor vem, sta mu do sedaj le 2 uspeli ubežati. Takrat pa se tudi jaz prav zares načakam.
Eden prejšnjih pa je lisico (tudi njemu je bila najljubša) ponavadi gonil celo uro, in to hitreje kot marsikakšen gonič. Ko je prvič naletel na prašiče, jih je gonil več kot 4 ure. Naslednji dan sem ga dobil v tretji LD, ko je ves nesrečen sedel pri neki hiši. To ga je izučilo, zato je bil v bodoče v dveh urah nazaj. Sedanji jih požene večinoma le do linije, pa čeprav je veliko bolj oster.