Problem ni v korenčku in kako je prenagosto posejan. Problem je v mestih !! Torej v mestnih šolah in vrtcih je problem prikazati realnost življenja in smrti in nje upravičenost. V mestih rastejo zreski v trgovinah in v mestih je medvedek oživel samo na policah z plišastimi igračami.
Živim na podeželju kamor sem se po 45 letih življenja priselil iz Ljubljane. Takrat je bil Veperček star 6 let vendar je lov razumel zato,ker sva oba sterša lovca. V prvi razred devetletke je začel hoditi na deželi in pojem o lovu se ni nič spremenil,saj ljudje na deželi lov razumejo in v lovu ne vidijo "šnicla z modrimi očmi" . Največkrat že ko začnejo kobacati okoli hiše ,kurnika in seveda hleva srečajo realnost in vidijo in tudi doživijo smrt živali. Seveda jo potem tudi pojedo in zgodba je topogledno za njih zaključena. Tako vidijo tudi lov in ker jim je predstavljen kot kmetovanje je sprejemljiv oziroma razumljivo potreben.
Razlika pa je seveda pri mestnih otrocih,ki živali gledajo največkrat na TV in še to take ki govorijo,se oblačijo in imajo sploh človeške lastnosti. Druga stopnja je živalski vrt in tretja akvari ,ptič v kletki,mačka ali pa domači pudelj ki lepo pegla kavč in nima drugih skrbi kot skočiti na toplo posteljo po obilni večerji. Recept za te otroke je potrebno najti vendar se bojim ,da je to borba z mlini na veter .
Skerl Miha -VEPER
Loški potok