S sprejemom zadnjega in po mnenju "slovenskega lovstva" odličnega lovskega zakona je padla zakonska možnost usmrtitve potepuških psov in mačk.
Ali je to prav ali ne ne bi ni razpravljalj ampak posledice so zelo očitne.
Po vaseh vidiš pse , ki se gibljejo brez nadzorstva, podnevi in ponoči. Psi ki " ne bi naredili nikomur nič".
Problem seveda niso psi ampak njihovi neodgovorni lastniki, lastniki ki niso sposobni človeško skrbeti za svoje ljubljenčke in jim nuditi vsakodnevno rekreacijo.
Pri tem divjad, kot žrtev neodgovornih lastnikov, niti ni največji problem, ampak so to predvsem ljudje, predvsem otroci in starejši.
Inšpekcijske službe so neučikovite, razgovori z nevzgojenimi lastniki psov tudi.
Problem vzgoje in izobraževanja.Problem licenciranja in obdavčitve.
Dobil sem idejo, da bi poslikal vsakega psa, ki se giblje prosto in brez nadzorstva, potem pa bi imel fotografsko rastavo npr. v lokalni šoli.
S pripisom imena lastnika in naslova, ter kraja in časa slikanja, bi dobila razstava še večjo dokumentarno vrednost. Mogoče bolj učinkovito za objavo v medijih bi bile fotografije "potepuških lastnikov".
Lovske in kinološke arganizacije ob pomoči lokalnih institucij (občina , šola, zdravstveni dom) bi lahko organizirale natečaj za fotografijo "pes brez nadzorstva", kjer bi bila dana nagrada najboljši fotografiji, ki prikazuje tematiko. Tematika sploh ni lepa, in mora prikazati bedo lastnikov, revščino, tretji svet, smeti, brezbrižje, nevarnost, bolezen...
"Moj pes ni še nobenega ogrizu".