Krvna sled

[black]

Jez,
Ne gre se,da bi kdo zasluzil,gre se,da dobis nazaj npr.za bencin...Nekaterim je tezko,se hvala izrect.Bolje,da je napisano stokrat kot nobenkrat.Glede prijavljanja strelov se pa nikakor ne bo izboljsalo zaradi tega,ko bos se naprej iskal zastonj.Za to je odgovorna vsaka LD,oziroma,njihovo vodstvo,predvsem pa vsak posameznik.Ce nima vesti je vse zaman.
Me zanima,kaj bos naredil,ko ti bo pri iskanju v tujem loviscu,poskodovan pes in bos placal par tisoc evrov veterinarju?
Najdes jelena v LPN,kateri zasluzijo vec kot 3000eur in tebi bi rekli samo hvala.
Glede zavarovanja me pa res zanima kdo se trudi,upam,da bos napisal.

[black]

Hotel sem reči, da so stroški in delo. Ne zaslužek.
Je pač veselje. Isto je z iskanjem. Če le nebi bilo toliko klevetanja in laganja.
Ampak tisti svetli trenutki to poplačajo.

Sploh takrat,ko ti razparan pes umira v narocju!

[main757]

Ko se posveti žarek upanja, da nisi brezupen primer pa tako napišeš.
Ponovno apeliram, da nehaš komentirati stvari o katerih imaš tako zgrešene pojme.

Black, lovimo tudi zastonj. Še več. Plačamo in delamo obvezne ure zastonj.

Alojz ne ti meni o brezupnih primerih. Jaz poznam sam sebe.

Ti bom izračunal za srnjega mladiča: 8kg stane cca 21,8€. Pa povej če se splača klicat krvosledca 30km? Koliko pa si iskal netrofejne divjadi po okoliških ld-jih. Pa ne mi pisat sedaj o etiki, in meni ....

[alojz1]

Ne bom o etiki ker je nesmiselno.
To kar namiguješ je že kaznivo dejanje z globo preko 1000€.
Ko sem malo pobrskal po dnevnikih sem iskal netrofejno divjad okolo 250x. Tudi jazbece, lisice in lani zajca. Uspešno.

[main757]

Netrofejne si torej našel cca. 8,3 na leto v 30 letih.

Alojz meni je jasno, da je treba poklicati krvosledca če zastreliš in to bi tudi naredil, če bi prišlo do tega. Tudi že sem na začetku lovske poti.

Raje se zamisli nad tistimi cca. 141 lovskimi družinami, ki v lanskem letu niso zabeležila niti enega iskanja ali pa eno. Dej predstavi nam malo podatke.

Krvosledništvo je treba približati lovcem in se ne držati vzvišene in vsevede.

Krvosledec v vsako Slovensko vas, pa tudi če išče samo prijateljem.

[mrki]

Je ni teme na tem forumu ki enkrat ne konča tako.

[Sraka]

[QUOTE=main757;87041]

Ti bom izračunal za srnjega mladiča: 8kg stane cca 21,8€. Pa povej če se splača klicat krvosledca 30km?

Neverjetno! In to ti zapiše slovenski lovec, ki prisega na določila etičnega kodeksa. S takimi slovensko lovstvo res nima bodočnosti. Puška na ramenu in kalkulator v žepu je torej nova podoba slovenskega lovca.

[black]

Sraka prav imaš. Sam veš, da smo vedno iskali zastonj za flašo pira in to je to. Ampak, ko na iskanjih izgubiš pse, so raztrgani ali celo invalidi in nazadnje nosiš tudi svojo glavo naprodaj, da o drugih stroških ne govorim, se vprašaš, zakaj?
Vseeno te goni notranja vest, da rešiš divjad pred trpljenjem, vendar stroške, katere sem imel z iskanjem se pa najbrž bi mi morali poplačati, mar ne?
Za tiste, ki imajo deset iskanj letno je to vse zamerljivo, kaj pa ko jih imaš 80?
Ko pride do poškodbe psa, skoraj nikjer ti ne ponudijo poplačilo veterinarskih uslug, rečejo, kaj si pa imel preostrega psa!
Dragi moji temu je treba narediti konec.Poznam kolega iskalca, ki vsakemu pove, da zahteva 50 eur, vendar garantira, če je divjad le dobro zadeta, da jo bo našel. zaradi tega nima nič manj iskanj, celo še več. Kvaliteta se plača.
Šalabajzerji ki jih je večina, pa komaj čakajo, da gredo na sled.Ponavadi je ta divjad za vedno izgubljena in nikome ništa. Ja premalo je zadeta je odgovor!
Večina pisunov, ki so se pojavili v tej debati, še psa niso imeli ali pa imajo doma čohavčka in sploh ne vedo kaj pomeni imeti psa krvosledca.
Še enkrat bom zapisal, da ne rabimo kvantitete ampak kvaliteto krvosledev, pa da ne bo kdo mislil, da sem na koga ljubosumen. Če imaš dobrega psa ali pse boš vedno iskal, ker ti zaupajo.
Itak, pa mislim, da bo moj prispevek o krvosledništvu v Lovcu objavljen v Sept.številki, pa si bodoči iskalci, kateri mi po ZS pošiljate sporočila, tam dobili odgovore.

[Sraka]

Res je kar si zapisal kolega Black. Vendar ni težava le v stroških iskanja in denarnih nadomestilih kot posledicah izkanj, temveč v našem lovsko etičnem odnosu do ranjene divjadi. Nikoli mi ni, ko sem dvignil puško, zadrhtela roka zaradi strahu, da bo padlo kaj kar ne bi smelo, temveč vedno le zaradi nekega notranjega strahu, da ne bo padlo v ognju in bo ranjeno ter v bolečinah nekje čakalo, da s pomočjo psa popravim kar sem zapacal.

Deset let sem iskal in nikoli nisem razmišljal o stroških, ki jih imam s to plemenito lovsko veščino, ker sem bil ob vsakem uspešnem iskanju notranje bogato poplačan.

Res pa je, da je vodnikom psov izšolanim za delo po krvni sledi potrebno priznati določene stroške in bi to moralo biti sistemsko rešeno in ne zvaljeno na račun nesrečnega lovca-uplenitelja, ki se mu pač strel zaradi različnih razlogov ni posrečil. Največji del lovcev ima do divjadi in strela, ki ga nanjo odda, zelo odgovoren odnos in to bi morali upoštevati v LD-jih ter v splošnih in finančnih aktih urediti financiranje iskanj. Tistim, ki pa se jim ponesrečeni streli prepogosto dogajajo, pa za določen čas prepoveadti lov na kakšno vrsto divjadi. In seveda tudi tistim, ki za iskanja sploh ne zaprosijo ter potem z raznimi štosi opravičujejo strel, ki so ga oddali in ni potem kaj za pokazat.

Zelo pa se strinjam tudi z vsemi tistimi, ki zagovarjajo ostre sankcije proti LD-jem, ki na leto uplenijo preko 100 ali celo 200 in še več visoke divjadi in imajo le eno ali pa nič iskanj. Nekoč bo nekomu dovolj odgovornemu nekje prekipelo in bo sprožil sistem preverjanja teh LD-jev. Skrajni čas bi že bil, da se to tudi dogodi. Upam, da tudi kdo s pristojnega ministrstva kdaj pogleda na ta forum in mu bo končno že kapnilo, da je na tem področju nujno potrebno nekaj storiti. Če v lovski organizaciji sami nismo sposobni narediti reda, pa naj ga končno že naredi kdo drug, ki je za to pristojen in tudi odgovoren.

Menda slovenski lovci ne bomo pristajali več na to, da se iz moralnih, etičnih in častnih lovcev počasi, po zaslugi neke neodgovorne manjšine v naših vrstah, spreminjamo v navadne klavce, ki najprej pomislijo na to koliko bo kaj stalo in ne na to, da ranjeni divjadi kar najhitreje skrajšajo muke in trpljenje.

[pranger]

Res je kar si zapisal kolega Black. Vendar ni težava le v stroških iskanja in denarnih nadomestilih kot posledicah izkanj, temveč v našem lovsko etičnem odnosu do ranjene divjadi. Nikoli mi ni, ko sem dvignil puško, zadrhtela roka zaradi strahu, da bo padlo kaj kar ne bi smelo, temveč vedno le zaradi nekega notranjega strahu, da ne bo padlo v ognju in bo ranjeno ter v bolečinah nekje čakalo, da s pomočjo psa popravim kar sem zapacal.

Deset let sem iskal in nikoli nisem razmišljal o stroških, ki jih imam s to plemenito lovsko veščino, ker sem bil ob vsakem uspešnem iskanju notranje bogato poplačan.

Res pa je, da je vodnikom psov izšolanim za delo po krvni sledi potrebno priznati določene stroške in bi to moralo biti sistemsko rešeno in ne zvaljeno na račun nesrečnega lovca-uplenitelja, ki se mu pač strel zaradi različnih razlogov ni posrečil. Največji del lovcev ima do divjadi in strela, ki ga nanjo odda, zelo odgovoren odnos in to bi morali upoštevati v LD-jih ter v splošnih in finančnih aktih urediti financiranje iskanj. Tistim, ki pa se jim ponesrečeni streli prepogosto dogajajo, pa za določen čas prepoveadti lov na kakšno vrsto divjadi. In seveda tudi tistim, ki za iskanja sploh ne zaprosijo ter potem z raznimi štosi opravičujejo strel, ki so ga oddali in ni potem kaj za pokazat.

Zelo pa se strinjam tudi z vsemi tistimi, ki zagovarjajo ostre sankcije proti LD-jem, ki na leto uplenijo preko 100 ali celo 200 in še več visoke divjadi in imajo le eno ali pa nič iskanj. Nekoč bo nekomu dovolj odgovornemu nekje prekipelo in bo sprožil sistem preverjanja teh LD-jev. Skrajni čas bi že bil, da se to tudi dogodi. Upam, da tudi kdo s pristojnega ministrstva kdaj pogleda na ta forum in mu bo končno že kapnilo, da je na tem področju nujno potrebno nekaj storiti. Če v lovski organizaciji sami nismo sposobni narediti reda, pa naj ga končno že naredi kdo drug, ki je za to pristojen in tudi odgovoren.

Menda slovenski lovci ne bomo pristajali več na to, da se iz moralnih, etičnih in častnih lovcev počasi, po zaslugi neke neodgovorne manjšine v naših vrstah, spreminjamo v navadne klavce, ki najprej pomislijo na to koliko bo kaj stalo in ne na to, da ranjeni divjadi kar najhitreje skrajšajo muke in trpljenje.

Ni kaj za dodati!