Nisem ravno prepričan, da je vodnikov s preizkušenimi psi res dovolj. V analizi na spletni strani je navedeno, da je prijavljenih 300 iskalcev s preizkušenimi psi. Imamo pa, če se ne motim, 420 lovskih družin. To pomeni, da pride na lovsko družino v povprečju 0.7 lovskega psa. In če k temu pripštejemo še nekaj vodnikov s sprimerno preizkušenimi psi, ki niso prijavljeni, pridemo mogoče na nekaj malega manj kot 1 pes na LD. To bi seveda še nekako šlo, če bi bili ti psi enakomerno porazdeljeni po celotnem teritoriju države in bi vsi ves čas iskali ter si tako nabirali znanje in izkušnje.
Tako pa imamo vodnike, ki v dveh ali treh letih ne spravijo skupaj več kot dve do tri iskanja kar pa je toliko kot nič. Vsak, ki je kadar koli vodil psa po krvni sledi, dobro ve koliko iskanj je potrebnih, da sta oba, vodnik in pes, sigurna kaj in kako delata ter, da si zaupata. Sploh pa če želimo z določeno veliko sigurnostjo pregledovati še nastrele brez znakov zadetka. Pri tem pa ne kaže pozabiti, da je več kot polovica vseh sledi po nekaj deset ali sto metrih popolnoma brez krvi in pes mora brez težav nadaljevati in se ob tem ne ozirati na kaj med delom naleti, kaj vidi, kaj ga morebiti celo piči ( osa ), koga sreča ( druge pse ali ljudi ) in kakšne druge vonje med delom še zazna. Za to pa je potrebna praksa vodnika in psa. Praksa in samo praksa!!!!!
Drugo kar me preseneča je, da so se mladi in neizkušeni vodniki zagnali v barvarje, prepičani, da je barvar vse prinesel že na svet in da z njim praktično ne bo potrebno veliko delati. Že nekajkrat sem tukaj na forumu zapisal rek, ki mi ga je na začetku moje "kariere" povedal vodnik znanega psa Paše, ko je rekel: "barvar ima štiri noge in vsako leto mu zraste le ena. Ko mu zrastejo vse štiri, šele takrat začne delati." Tisti, ki to misel razumete veste kaj je želel povedati, tisti, ki pa ne, pa tudi nič hudega, boste že potem sami skusili.