Krvna sled

[Sraka]

Nisem ravno prepričan, da je vodnikov s preizkušenimi psi res dovolj. V analizi na spletni strani je navedeno, da je prijavljenih 300 iskalcev s preizkušenimi psi. Imamo pa, če se ne motim, 420 lovskih družin. To pomeni, da pride na lovsko družino v povprečju 0.7 lovskega psa. In če k temu pripštejemo še nekaj vodnikov s sprimerno preizkušenimi psi, ki niso prijavljeni, pridemo mogoče na nekaj malega manj kot 1 pes na LD. To bi seveda še nekako šlo, če bi bili ti psi enakomerno porazdeljeni po celotnem teritoriju države in bi vsi ves čas iskali ter si tako nabirali znanje in izkušnje.

Tako pa imamo vodnike, ki v dveh ali treh letih ne spravijo skupaj več kot dve do tri iskanja kar pa je toliko kot nič. Vsak, ki je kadar koli vodil psa po krvni sledi, dobro ve koliko iskanj je potrebnih, da sta oba, vodnik in pes, sigurna kaj in kako delata ter, da si zaupata. Sploh pa če želimo z določeno veliko sigurnostjo pregledovati še nastrele brez znakov zadetka. Pri tem pa ne kaže pozabiti, da je več kot polovica vseh sledi po nekaj deset ali sto metrih popolnoma brez krvi in pes mora brez težav nadaljevati in se ob tem ne ozirati na kaj med delom naleti, kaj vidi, kaj ga morebiti celo piči ( osa ), koga sreča ( druge pse ali ljudi ) in kakšne druge vonje med delom še zazna. Za to pa je potrebna praksa vodnika in psa. Praksa in samo praksa!!!!!

Drugo kar me preseneča je, da so se mladi in neizkušeni vodniki zagnali v barvarje, prepičani, da je barvar vse prinesel že na svet in da z njim praktično ne bo potrebno veliko delati. Že nekajkrat sem tukaj na forumu zapisal rek, ki mi ga je na začetku moje "kariere" povedal vodnik znanega psa Paše, ko je rekel: "barvar ima štiri noge in vsako leto mu zraste le ena. Ko mu zrastejo vse štiri, šele takrat začne delati." Tisti, ki to misel razumete veste kaj je želel povedati, tisti, ki pa ne, pa tudi nič hudega, boste že potem sami skusili.

[solzica]

Raubšic: zapiše;
"...OLZ lahko zapišem, da imamo izdelane analize iskanj za vse upravljavce lovišč (LD), za vse vodnike krvosledcev, ki so iskali, uspešnost iskanja itd. Bolj podrobno, kot je objavljena analiza na internetni strani LZS..."

- pa saj jemlješ inform. z preveliko žlico, ti kar dosti pade dol z nje...
- Kako lahko delaš podrobnejšo analizo za LD, ki ima samo eno iskanje ??????
- daj seznani nas, kje in kako je bilo predstavljeno - ???
- kdo je to predstavil ( ali morda TISTI, ki ni znal odgovoriti na osnovna vprašanja, ki so mu bila postavljena z strani lovcev-vodnikov krvosledcev ???)
- pa daj seznani nas z tem OLZ, ki tako dobro dela oz. je organiziran ???
- za koliko let so izdelane analize in ugotovitve ???
Pa človek kar težko verjame, kako lahko nekateri razlagajo, kako je pri njih vse dobro !!!

Realnost pa je čisto na drugi strani. Dejstvo je da, NAZADUJEMO na vseh področjih lovske kinologije (standarde so nam začeli razlagati športniki - prav te dve pasmih o katerih je govora tu, ............................ŽAL, res žal žalostno)

[Sršen]

Ja, Raubšic, policijski pristop bo vse rešil. Če ne gajžla, pa korobač. Misli si!

[jež]

Bi pa še jaz stresel malo iz moje žlice.

Vse lepo in prav, ko bi imeli še statistiko prijavljenih zgrešenih strelov in statistiko neprijavljenih zgrešenih strelov. Če bi se ugotovilo, da je prijavljen strel na parkljasto divjad, ki ni obležala v ognju in za določen kos divjadi ni psa (pomanjkanje psov), ki bi jo lahko poiskal, bi bilo smiselno povečati število krvosledcev in jih tudi primerno preizkusiti (beri izobraziti). V nasprotnem primeru, pa ne vidim potrebe po povečevanju preizkušenih krvosledcev in vodnikov če, kot ugotavljate, še ti ki jih imamo nimajo kje nabrati zadostne prakse, da bi se jim lahko reklo tudi rutinirani krvosledci. Malo komplicirano? Niti ne.
Če se vrnem malo nazaj, kjer piše, da treba povečati število krvosledcev in bo najverjetneje posledično tudi več iskanj(?), da organizirate sestanke in posvete, da boste z njimi izboljšali iskanje po krvni sledi? "Viša uzaludna", kakor ugotavljate sami. Razen nekaj redkih (mladih) izjem, se udeležujemo predavanj, posvetov,... vedno eni in isti! Izobraziti je potrebno strelce na parkljasto divjad, da bodo zgrešene strele prijavljali. Da se bodo naučili ravnanja po zgrešenem strelu. Da jim ne bo z glave padel klobuk zaradi nekaj telefonskih klicev na leto. Da jim ne bo nerodno povedati: čuj, streljal sem na kos divjadi, pa ni padel,...
Večini lovcev je to izpod časti češ, kaj bodo pa rekli, kakšen lovec pa si, če rabiš krvosledca, da ti poišče divjad, ki leži nekaj deset metrov v grmovju... Dostikrat se takšnim lovcem tudi posreči, da divjad na oko tudi najdejo, ko pa kos leži tri metre in pol dlje v grmovju, kot so ponavadi iskali, sem pa zgrešil. Pa nič okoli govorit! Bo takoj kaj narobe. Pri takšnih strelih in takšnih lovcih, se pišejo in podpisujejo zapisniki v gostilni, rezultat: kontrolno neuspešno. Čez dva dni pa smrdi v bližini preže. Krivi smo si sami, ker "naivčine" podzavestno dajemo potuho takim in drugačnim. Narobe!

Šele potem se bomo morali vprašati (vodniki krvosledcev), ali smo naredili res vse kar je v naši moči, da bi kos divjadi našli? Ali smo poklicali še drugega psa, če je naš odpovedal,... Šele potem lahko nekdo pljune po nas in reče, da Pepi in njegov pes ne veljata nič. Ravno tako lahko lovec in vodnik psa okrivita en drugega, če samo izpolnita zapisnik v gostilni, iskal ni pa nihče. Mislim, da nas še najbolj tepe mentaliteta (Lovska in nelovska).

Mogoče smo pa Slovenci tako dobri strelci (v določenih družinah), da ne rabimo nič iskat?
Največji neuspeh pri nenajdeni divjadi, ko na nastrelu ni znakov zadetka in se potem po nekem naključju najde, sam pripisujem ravno prevelikemu številu krvosledcev, ki so največkrat še zelo mladi in neizkušeni ali pa samo neizkušeni.
Pa me bodo spet imeli eni manj radi zaradi mojih izbruhov, pa kaj. Resnica boli.

[dolgin]

Jež, z vsem kar si zapisal se strinjam,razen s temle:

Največji neuspeh pri nenajdeni divjadi, ko na nastrelu ni znakov zadetka in se potem po nekem naključju najde, sam pripisujem ravno prevelikemu številu krvosledcev, ki so največkrat še zelo mladi in neizkušeni ali pa samo neizkušeni.

Ne vem sicer kako je v vaših koncih,ampak menda si vsi morajo nabrati izkušnje pri iskanju.... Tukaj pa je moralna odgovornost strelca in iskalca da pokličeta še drugega vodnika.
Problem je v samem sistemu izobraževanja, saj mladim lovcem ne vcepi v glavo neke odgovornosti, tisti mali odstotek, ki ima malo vesti pa krvosledca pokliče, ampak žal so običajno tarča posmehov, namesto, da bi bili frajerji,ker so imeli ja..a priznat!

lp

[Sršen]

... Največji neuspeh pri nenajdeni divjadi, ko na nastrelu ni znakov zadetka in se potem po nekem naključju najde, sam pripisujem ravno prevelikemu številu krvosledcev, ki so največkrat še zelo mladi in neizkušeni ali pa samo neizkušeni.
Pa me bodo spet imeli eni manj radi zaradi mojih izbruhov, pa kaj. Resnica boli.

Hja, če bi bila resnica.
Pa se sam demantiraš, ko praviš, da se strelov ne prijavlja, torej se ne išče zastreljene divjadi in navajaš tudi vzroke.

Največji neuspeh pri nenajdeni divjadi je neiskanje!

To si tudi sam pravilno ugotovil, potem pa kriviš preveliko število iskalcev in neizkušenost.
O številu je Sraka lepo napisal, za mlade pa velja da se učijo in mojstri šele postajajo.
Vidim, da imajo krvosledci v večini zelo "čudno" razmišljanje o zadevi. Ker se zgrešitev ne javlja, krivijo maloštevilčno konkurenco namesto lovcev ki strele tajijo. Tipično slovensko fovšljivo.
Ta odnos stanja ne bo izboljšal. Ne v lovstvu ne v krvosledništvu.

[tica]

Osnova za izvajanje iskanj je torej prijavljanje zgrešenih ali domnevno zgrešenih strelov. Ali obstaja zakonski akt ali predpis, ki lovcu nalaga obvezo prijavljanja in kakšna evidenca se v zvezi s tem vodi ?

[jež]

Hja, če bi bila resnica.
Pa se sam demantiraš, ko praviš, da se strelov ne prijavlja, torej se ne išče zastreljene divjadi in navajaš tudi vzroke.

Največji neuspeh pri nenajdeni divjadi je neiskanje!

To si tudi sam pravilno ugotovil, potem pa kriviš preveliko število iskalcev in neizkušenost.
O številu je Sraka lepo napisal, za mlade pa velja da se učijo in mojstri šele postajajo.
Vidim, da imajo krvosledci v večini zelo "čudno" razmišljanje o zadevi. Ker se zgrešitev ne javlja, krivijo maloštevilčno konkurenco namesto lovcev ki strele tajijo. Tipično slovensko fovšljivo.
Ta odnos stanja ne bo izboljšal. Ne v lovstvu ne v krvosledništvu.

Vse v redu, do predzadnjega odstavka.

Da pokomentiram:
Kjer se streli ne prijavljajo, je jasno krivda, oz. vzrok neuspeha neiskanje. V tem primeru je krivda na strani loovceeeev-strelcev.

Nihče ne krivi iskalcev zastreljene divjadi, pa tudi jaz ne, razen tistih, ki se pravilno ne obnašajo, ko prevzamejo to veliko odgovornost-iskanje.

Kar je napisal Sraka je eno. Težava je nakazana, reševanje težave se bo moralo še začeti izvajati. In ima prav.
Jasna stvar, da se mladi še učijo in postajajo mojstri. Eni veliki, drugi povprečni tretji slabi, zelo slabi.
Mladi par sva tudi midva, z mlado nemško terierko, pa vidva z mlado prepeličarko, itd. Če nimava s seboj še starejšega in izkušenejšega psa, pa naj bo to moj, tvoj ali kakšen drug pes, je rezultat vprašljiv. S tem, pa vplivamo na statistiko in smrad v loviščih (statistiko sem namenoma postavil na prvo mesto, ker je povod za razpravo, ki poteka že nekaj časa).
Je..š statistiko, ko vidimo, da stvari ne laufajo kot bi morale. Ta statistika je vprašljivega pomena, če sva med drugimi tudi midva in še kdo, ki na neprimeren način pristopimo k delu po strelu.
Da se ne bom ponavljal, naj zaključim:
Preveliko št. psov pomeni, manj prakse, manj uspeha, mladi ostajamo vedno mladi, ker nimamo izkušenj za modrost (manj v tem primeru pomeni resnično manj).
Cenim tudi tvoje zbadanje, če je namen tega osveščanje lovcev in krvosledniških parov, če pa samo zbadaš, ker je to tvoja obramba, pa je to slabo, zelo slabo...
Pa še to, če ne bomo nehali poudarjati to našo tipično faušijo, se je ne bomo rešili. Pristop k reševanju lovske faušije mora biti drugačen, če ne, nas bo podzavestno spravila v grob. Začeti bi morali pri sebi, kot vsako drugo stvar.
L.p.

[jež]

Osnova za izvajanje iskanj je torej prijavljanje zgrešenih ali domnevno zgrešenih strelov. Ali obstaja zakonski akt ali predpis, ki lovcu nalaga obvezo prijavljanja in kakšna evidenca se v zvezi s tem vodi ?

Pozdravljam dobronamerno opozorilo k izvajanju zakonskih obveznosti.

Če nekdo nima namena strela prijavit, če ga nihče ne sliši (strela namreč), ga tudi ne moremo "nekam" zavesti.
In smo spet pri razpravi:icon_:.

[Sršen]

Pozdravljam dobronamerno opozorilo k izvajanju zakonskih obveznosti.

Če nekdo nima namena strela prijavit, če ga nihče ne sliši (strela namreč), ga tudi ne moremo "nekam" zavesti.
In smo spet pri razpravi:icon_:.

Evo, to je pa bistvo! Kako rešiti to težavo?
S policijskimi metodami kot jih nekateri priporočajo sigurno ne. Lovci se nismo sposobni spoprijeti niti s krivolovom, kaj šele z notranjimi nepravilnostmi.
Vzrok je večinoma v tem, ker naši vodstveni veleumi izmišljujejo na vagone nekih neumestnih prepovedi in zapovedi, lovci, ljudje pa se jim spretno izogibamo in postajamo mojstri v tem. Torej, ker nas zgrešeni sistem in način razmišljanja uči kršitev namesto upoštevanje samo nekaj in jasnih navodil.
Edina pot je širjenje zavesti z dobrimi vzori in širokim sprejemanjem vsakogar, ki bi si želel dobro delati.
To je tista široka baza o kateri ves čas pišem. A me ves čas negirate, da bo potem še slabše.
Tega s preprosto računico enostavno ne razumem in ne morem razumeti vse do takrat, ko se bo procent iskanj dvignil na primerljivih 15% odstrela!
In zato, Jež, poudarjam to foušijo, ker ne morem razumeti zakaj se krvosledci otepate prirastka.
Je pa res, da gre eno z drugim, da se mora poleg prirastka krvosledcev delati tudi na širjenju zavesti dobrega ravnanja po strelu in h klicu na pomoč, ko divjad ne obleži. A ta zavest se širi tudi že s tem, ko se sprejema nove mlade krvosledce, saj vsak od njih širi vedenje o tej dejavnosti na solovce.
Krvosledništvo je entuziazem in z zaviranjem in odrivanjem v elitizem ga ubijate, z njim pa tudi odnos do zastreljene divjadi.

In za konec, če bo težko in omejujoče postati krvosledec, bo to delo opravil katerikoli drug pes med "slučajnim sprehodom po gozdu"! Tako kot že sedaj, če se komu slučajno ljubi.