Meles
Motiš se muzikant!
To spada pod rubriko obnašanje pri mrtvi divjadi!
Obnašanje pri mrtvi divjadi preizkušamo poštenost psa ob plenu in njegovo lastnost ali pes pokaže ali oblajava mrtvo divjad.
Pri mrtvi divjadi jo lahko pes ovohava, liže ali zgrabi, narobe pa je,če jo skuša trgati ali celo zagrebsti.Psi, ki to počno, prejmejo v tej disciplini oceno 0 (nič) in preizkušnje ne opravijo.
Canis
PRAVILNIK O UPORABNOSTNI PREIZKUŠNJI V DELU PO KRVNI SLEDI ZA VSE PASME LOVSKIH PSOV (UP)
I. SPLOŠNI DEL
A. Namen:
l. člen
Ta Pravilnik je namenjen ocenjevanju uporabnosti lovskih psov za delo po umetni krvni sledi. Za samostojno zasledovanje obstreljene velike parkljaste divjadi lahko uporabimo izključno psa, ki ima uspešno opravljeno uporabnostno preizkušnjo v delu po umetni krvni sledi za vse pasme lovskih psov. Usposobljenost za delo po krvni sledi se prizna tudi psom, ki imajo uspešno opravljeno vsestransko uporabnostno preizkušnjo za določeno pasmo, vendar pod pogojem, da je priprava, način polaganja in zahtevnost umetne krvne sledi ter ocenjevanje dela v tej disciplini potekalo po tem Pravilniku in jo je ocenjeval sodnik za delo barvarjev.
Za zasledovanje obstreljenega medveda lahko uporabimo izključno tiste pse, pri katerih so poleg dela po krvni sledi preverjene tudi njihove vedenjske lastnosti na sledu medveda.
B. Pravica do udejstvovanja
2. člen
Uporabnostne preizkušnje (v nadaljevanju UP) v delu po umetni krvni sledi se lahko udeležijo barvarji, ki imajo pozitivno oceno zunanjosti. Na uporabnostni preizkušnji lahko sodelujejo tudi psi drugih lovskih pasem, vendar morajo poleg pogojev, navedenih v 1. odstavku tega člena, imeti opravljeno tudi preizkušnjo naravnih zasnov za svojo pasemsko skupino. Uspešno opravljena uporabnostna preizkušnja je vpisana v rodovnik psa skupaj s krajem in datumom prireditve ter doseženo oceno. Podatke podpiše sodnik, ki je psa ocenjeval, lahko pa tudi vodja sodniškega zbora na prireditvi.
C. Prijava:
3. člen
Za sodelovanje na UP so potrebne poprejšnje prijave, ki jih določa razpis prireditelja.
Prijava mora vsebovati:
a. ime psa, navedbo psarne in številko rodovnika
b. pasmo in spol, datum rojstva
c. datum in kraj opravljanja PNZ za svojo pasemsko skupino in ocena zunanjosti
d. ime in priimek ter točna naslova lastnika in vodnika
D. Prireditelj
4. člen
Prireditelj Uporabnostne preizkušnje v delu po umetni krvni sledi je lahko:
o lovsko kinološko društvo
o pasemska organizacija
o vzrejna komisija za barvarje pri KZS
o profesionalna organizacija, ki se ukvarja z lovstvom
UP mora biti prijavljena na Kinološko zvezo Slovenije v roku, kot velja za vse druge prireditve.
Vse UP morajo biti organizirane v dogovoru z Vzrejno komisijo za barvarje pri KZS, izvedene pa najpozneje do 15. novembra oziroma do časa zmrzovanja zemlje ali sneženja ter morajo potekati v skladu s Pravilnikom o kinoloških prireditvah KZS.
E. Sodniki
5. člen
Na UP lahko sodijo izključno sodniki, pooblaščeni za ocenjevanje dela barvarjev.
Razpored sodnikov opravi delni zbor sodnikov za barvarje pri KZS, v izjemnih primerih pa Vzrejna komisija te skupine.
Vodja sodniškega zbora je dolžan v roku 14 dni po izvedeni UP predložiti pisno poročilo prireditelju, Vzrejni komisiji za barvarje in pisarni KZS.
F. Vodja UP
6. člen
Za organizacijo in izvedbo UP je odgovoren vodja preizkušnje, ki ga v soglasju s sodniškim zborom določi prireditelj. Dolžnosti vodje UP so:
- da pravočasno izbere primeren teren za polaganje umetnih krvnih sledi
- da zagotovi zadostno količino krvi in sveže parklje iste vrste divjadi
- da zagotovi zadostno število ustrezno pripravljenih kosov mrtve divjadi za polaganje na koncu sledi
- da zagotovi potrebna materialno tehnična sredstva in ustrezne tiskovine
- da zagotovi red in disciplino
- da opravi žreb startnih številk in vzdržuje stik z vodniki in drugimi udeleženci prireditve
G. Vodniki
7. člen
a.
Vodnik lahko s psom sodeluje na UP le na podlagi poprejšnje prijave, s seboj pa je dolžan imeti rodovnik prijavljenega psa in zahtevana veterinarska potrdila.
b.
Vodnik s psom mora UP opravljati ustrezno oblečen in obut ter opremljen – sledni jermen (dolg najmanj 6 metrov), široka in mehka podložena sledna ovratnica z vrtljivim obročem, lovsko orožje, naboji, nahrbtnik in lovski nož. Mrežasta očala in kapa s ščitnikom nista obvezna, sta pa priporočljiva. Brez obvezne opreme sodnik ne sme dovoliti vodniku opravljati UP.
H. Ocenjevanje dela
8. člen
Ocenjevanje dela psov na UP poteka na podlagi določenega obrazca za 4 discipline, in sicer:
I. Splošna vodljivost (pod A in B)
II. Odložljivost s strelomirnostjo (pod A in B)
III. Delo na sledi (pod A in B)
VI. Obnašanje ob najdeni divjadi (pod A in B)
V. Ugotavljanje značaja - opisno
Delo se ocenjuje s številčnimi ocenami, razen značaja psa, kjer se opiše opisno:
4 = odlično; 3 = prav dobro; 2 = dobro; 1 = zadostno; 0 = nezadostno.
Pri ocenjevanju so dovoljene tudi polovične ocene.
9. člen
Vidno bolni psi in psice ne smejo sodelovati na UP.
2. STROKOVNI DEL
1. POLAGANJE UMETNE SLEDI
10. člen
Pri polaganju umetnih krvnih sledi je treba upoštevati pravilo, da naj bi bile sledi med seboj čim bolj enakovredne, in sicer tako po dolžini, količini uporabljene krvi, kot tudi glede oblikovanosti terena in drugega.
Prepovedano je polaganje sledi po sveže pognojenem terenu ali po snegu. Izogibati se je treba tudi visoki travi in praproti, odpadlemu listju, pregosto zaraščenemu terenu in sveže zoranim njivam.
Razmak med posameznimi umetnimi sledmi mora v vsakem primeru presegati 100 metrov.
Umetne sledi polaga kinološki sodnik v spremstvu pomočnika in največ še ene osebe. Sodnik lahko preverja delo psa izključno na sledi, ki jo je položil sam. Vsak sodnik sme na posamezni preizkušnji ali tekmi položiti največ tri umetne sledi.
Umetna krvna sled mora biti dolga 900 do 1000 m in položena izključno s svežo in tekočo krvjo parkljaste divjadi, ki ji zaradi obstojnosti lahko dodamo nekaj kuhinjske soli (NaCl), ter s slednimi čevlji s pritrjenim svežim parkljem.
Sled mora biti položena s kapljanjem ob izključni uporabi krvi in svežega parklja divjadi, pritrjenega na slednem čevlju in sicer tako, da je prvi del sledi (60 %) položena s krvjo in parkljem, drugi del sledi ( 40%) samo s slednimi čevlji in parklji do mesta, kjer psa sprčimo in od tega mesta (cca 70 m) do mrtve divjadi zopet uporabimo poleg slednih čevljev tudi kri. Kri in parkelj (spodnji del noge) naj bosta po možnosti odvzeta kosu divjadi, ki leži položen na koncu sledi.
Nastrel mora biti označen z dvema vejicama: prva označuje točno mesto nastrela, druga pa smer sledi. Na tistem mestu mora biti položena nekoliko večja količina krvi; priporočljivo je dodati tudi nekaj dlake divjadi. Vse skupaj naj bo pokrito z vejicami, da sta kri in dlaka zaščitena pred močnejšim vetrom, soncem in dežjem.
Na vsaki sledi morata biti dva "ležišča" s pravokotnima kljukama. Ležišče označimo tako, da na tistem mestu s parkljem močneje poteptamo teren in nakapljamo nekaj več krvi.
Posamezna sled je označena z listki tako, da so za vodnika nevidni. Mesto, kjer mora vodnik psa spustiti, označujeta (lahko na vidnem mestu) dva listka. Prav tako je s številko sledi vidno označen nastrel.
Na koncu sledi mora biti položena mrtva parkljasta divjad, ki ne sme biti zamrznjena. Trebušni rez in rane morajo biti poprej dobro zašiti.
2. OCENJEVANJE DELA
11. člen
Na Uporabnostni preizkušnji v delu po krvni sledi lovskega psa preizkusimo v vseh disciplinah, navedenih v 1. odstavku 8. člena tega Pravilnika, in sicer:
1. SPLOŠNA VODLJIVOST – ocenjujemo ves čas poteka preizkušnje-
1a.
Če je pes vodljiv brez povodca, mora vodnika spremljati s plečetom ob vodnikovi levi nogi oz. se prilagajati terenu. Ko se vodnik ustavi, mora pes sesti. (Oceno množimo s faktorjem v rubriki I A)
1b.
Vodljivost na povodcu ocenjujemo oziroma preizkušamo na enaki dolžini na poraslem terenu. Pes mora spremljati vodnika ob levi nogi in se s povodcem ne sme zapletati ob grmovje. Ko se vodnik ustavi, mora pes takoj sesti. (Oceno množimo s faktorjem v rubriki II B)
Vsako večkratno ali glasno ukazovanje, prehitevanje ali zaostajanje psa, zapletanje povodca v grmovje ali če pes ne sede takoj, ko se vodnik ustavi, znižuje oceno.
2. ODLOŽITEV S STRELOMIRNOSTJO
2a.
Prosto odložljivega psa ocenjujemo v rubriki II A. Vodnik mora psa odložiti na določeno mesto z enkratnim, tihim poveljem. Pri tem lahko na psu pusti le ovratnico, ne sme pa mu pustiti v bližini svojih predmetov.
2b.
Ko vodnik odloži privezanega psa, ga ocenjujemo v rubriki II B. V tej rubriki ocenjujemo tudi pse, ki so bili odloženi ob predmetu ali s povodcem, pripetim na ovratnico.
Po odložitvi se mora vodnik umakniti iz vidnega polja psa in na dani sodnikov znak (po 10 minutah) oddati strel s puško. Pes mora mirno in tiho obležati ali vsaj obsedeti na določenem mestu. Glasni in večkratni vodnikovi ukazi ter vsako premikanje psa z mesta ali cviljenje, psu zmanjšuje oceno. Kadar pa pes zapusti mesto, se poskuša strgati s povodca ali začne lajati, mora v tej disciplini prejeti oceno "0", vendar pa zato ni diskvalificiran. Po oddanem strelu sodnik počaka še deset minut, nato gre skupaj z vodnikom po psa.
Odložljivost s strelomirnostjo se na UP preizkuša kot prva disciplina. Vsak sodnik preizkusi pse, ki jih bo pozneje ocenjeval pri delu na sledi. V kolikor preizkuša več psov naenkrat, naj jih vodniki odložijo tako, da se med seboj ne vidijo.
Pes, ki pokaže streloplahost, ne more nadaljevati UP in je diskvalificiran!
3. DELO PO UMETNI KRVNI SLEDI
Umetna krvna sled je položena s svežo krvjo parkljaste divjadi. Sled mora biti v trenutku, ko ga začne pes izdelovati, stara najmanj 12 ur. Pes lahko izdeluje sled na slednem jermenu ali brez slednega jermena.
Vodnik mora s psom vedno slediti izključno v tisto smer, v katero je bila položena sled in v nobenem primeru v nasprotni smeri.
Umetna sled mora biti dolga od 900 do 1000 m, zanjo pa se lahko porabi največ 2,5 dl tekoče krvi. Praviloma naj bo sled položena s krvjo in parkljem iste vrste divjadi, ki je položena na koncu sledi. Način polaganja in označevanja sledi je opisano v 10. členu tega Pravilnika.
V primerni razdalji od nastrela mora vodnik odložiti psa in si sam ogledati nastrel. Pes mora slediti čim bolj samostojno, vodnik pa je dolžan sodnika opozoriti na vsako kri, ki jo opazi. Vodniku je tudi dovoljeno, da med sledenjem psa ustavi, če opazi, da je zašel s sledi, in ga popelje na mesto, kjer meni, da poteka sled. Vendar pa vodnikovo popravljanje psu znižuje oceno za 0,5 ocenjevalne točke.
Pes mora slediti mirno, čim bolj natančno in z nizkim nosom. Zelo pohvalno je, če pes med sledenjem pokaže vodniku vsako kri, dlako ali druge znake, iz katerih je mogoče sklepati, da je na pravi sledi.
Ko pes zaide več kot 50 m s sledi, v sledenje poseže sodnik in vodniku pokaže, kje sled poteka. Vsak sodnikov popravek za eno oceno zniža končni rezultat v tej disciplin. Sodnik lahko posreduje dvakrat, tretji popravek pa pogojuje prekinitev dela na sledi in hkrati pomeni, da pes UP ni opravil. Površno, vihravo delo, slabo držanje sledi ipd. prav tako znižuje oceno v delu po krvni sledi.
Pes lahko sledi tudi prost (brez slednega jermena). V tem primeru mora pes slediti tako počasi, da ga vodnik in sodnik zlahka dohajata. Pes praviloma ne sme izginiti iz vodnikovega vidnega polja za dlje kot 3 minute. Odsotnost psa do treh minut ne zmanjšuje ocene v delu na sledi, daljši čas pa se prav tako šteje kot sodnikov popravek, in sicer:
od 3 do 6 minut = en popravek
od 6 do 9 minut = dva popravka. Odsotnost psa več kot 9 minut pomeni zanj prenehanje sledenja in hkrati neuspešno opravljeno preizkušnjo.
Če vodnik odpokliče psa, se to šteje kot sodnikov popravek. Kadar sodnik dodeli psu popravek, ga mora vodnik odpoklicati, pes pa se mora nemudoma vrniti. Če se pes ne vrne takoj, se čas odsotnosti psa smiselno uporablja po navedenih določilih, vendar kot dodaten popravek.
Delo na sledi ocenjujemo od nastrela do položenega kosa mrtve divjadi.
Če pes zaide s sledi na zadnjem delu, ki ga mora opraviti prost zaradi preizkušanja vedenja ob mrtvi divjadi, se za čas odsotnosti psa smiselno upošteva določila, veljavna za ocenjevanja dela na sledi brez jermena. Glede vodnikovih in sodnikovih popravkov veljajo ista pravila kot pri sledenju na jermenu.
Čas izdelovanja sledi od začetka sledenja na nastrelu do mesta, kjer je vodnik dolžan spustiti psa, je omejen na 45 minut.
4. Obnašanje pri najdeni divjadi
V tej disciplini preizkušamo "poštenost" psa do plena in njegovo lastnost - ali pes pokaže ali oblajava mrtvo divjad.
Kako bo pes nakazal najdeno divjad, mora vodnik sodniku pojasniti pred začetkom dela na sledi.
Za ocenjevanje te discipline približno 70 korakov pred koncem sledi (položene divjadi) sodnik vodniku ukaže, naj psa sprči z jermena, le-ta pa zadnji del sledi izdela samostojno. Vodnik in sodnik čakata na mestu ter skrita opazujeta vedenje psa ob mrtvi divjadi.
Pes divjad lahko ovohava, liže ali jo zgrabi, narobe pa je, če jo skuša trgati ali celo zagrebsti. Psi, ki najdeno divjad trgajo ali poskušajo zagrebsti, prejmejo v tej disciplini oceno 0 (nič).
4a.
POKAZOVANJE:
Ko pes pride do divjadi, se lahko zadržuje ob najdeni divjadi največ 10 minut, nakar se mora vrniti k vodniku, ga z značilnim obnašanjem opozoriti, da je divjad našel ter ga voditi do divjadi. Najvišjo oceno lahko doseže pes, ki se takoj po najdbi divjadi vrne k vodniku in ga počasi neprivezan pripelje do plena. Če se pes pri plenu zadržuje več kot 10 minut, v tej disciplini prejme oceno 0 (nič) in preizkušnje ni opravil.
4b.
OBLAJAVANJE:
PES se mora največ po 5 (petih) minutah oglasiti ob najdeni divjadi in vzdržno lajati najmanj 10 minut. Po preteku tega časa se mu vodnik in sodnik lahko
približata.
Pes, ki najdene divjadi ni pokazal ali oblajaval, UP ni opravil!
5. Ugotavljanje značaja psa
Značaj psa preizkusimo tako, da vodnik ob najdeni divjadi odloži privezanega psa in se umakne iz njegovega vidnega polja. Pri tem je pomembno, da pes lahko nemoteno doseže plen. Po določenem času se psu približa sodnik ali druga, psu neznana, oseba in mu skuša odvzeti plen. Pes lahko odloženo divjad čuva, vendar mora na vodnikovo povelje tudi tujim osebam dovoliti odvzeti plen.
Takšen značaj psa se zapiše kot – STABILEN.
Če pes kaže ob prisotnosti vodnika kakršno koli agresivnost proti tujim osebam, to ni zaželjeno, in se opiše kot – PRIMEREN.
Psi, ki so plahi in se bojijo približati divjadi, se opišejo kot –PLAH.
Psi, ki so agresivni do vodnika in tudi vodniku ne dovolijo odvzeti plena, se opišejo kot – AGRESIVEN.
Sodnik opisno oceni psa, ali je stabilen, primeren, plah ali agresiven. Psi, ki so plahi ali agresivni, so diskvalificirani in UP ne opravijo!
12. člen
Na koncu uspešno opravljene preizkušnje sodnik vodniku čestita z "lovski blagor" ter mu izroči dve zeleni vejici: zanj in za psa. Vodnik najprej zatakne eno, s krvjo orošeno vejico, na desno stran ovratnice psa, drugo, ki jo je orosil že sodnik, pa si zatakne na desno stran lovskega pokrivala.
13. člen
Pes je uspešno opravil UP, če je v skupnem seštevku dosegel najmanj 50 točk, ob tem pa;
o v disciplini "DELO PO SLEDI" prejel oceno najmanj 2
o v disciplini "OBNAŠANJE OB NAJDENI DIVJADI" prejel oceno najmanj 1
o ni streloplah , ni plah in ni agresiven do vodnika
Ob upoštevanju skupnega števila doseženih točk in ocene v disciplini delo po sledi, psu dodelimo končno oceno, doseženo na UP, in sicer:
Skupno število doseženih točk/Ocena v disciplini "Delo po sledi "
I.OCENA /114 točk/ najmanj 4
II.OCENA /82 točk / najmanj 3
III.OCENA / 50 točk / najmanj 2
Če je pes uspešno opravil UP, mu v njegov rodovnik vtisnemo poseben žig in vpišemo datum in kraj opravljanja UP ter doseženo končno oceno.
Vsebina vpisa v rodovnik:
UPORABNOSTNA PREIZKUŠNJA V DELU PO KRVNI SLEDI,
V , dne: ; ocena: I. II. III.
Kinološki sodnik: .
3. KONČNE DOLOČBE
13.člen
Z dnem, ko stopi v veljavo ta pravilnik, prenehajo veljati do sedaj uporabljeni načini ocenjevanja dela po krvni sledi in polaganja sledi za vse preizkušnje lovskih psov, s katerimi se ocenjuje delo po krvni sledi. Izjema so ocenjevanje teh disciplin na uporabnostnih in specialnih preizkušnjah oz. tekmah za posamezne pasme psov- nebarvarje!
14.člen
Pravilnik o uporabnostni preizkušnji v delu po krvni sledi za vse pasme lovskih psov, je bil sprejet na delnem zboru sodnikov za ocenjevanje dela barvarjev 10. junija 2001.
Spremembe in dopolnitve tega Pravilnika o uporabnostni preizkušnji v delu po krvni sledi za vse pasme lovskih psov, je sprejel izredni delni zbor sodnikov 20. junija 2009 na Čemšeniku in potrdila komisija za strokovna vprašanja pri KZS 15. septembra 2009.
Ta pravilnik prične veljati 01. januarja 2010.
Predsednik vzrejne komisije za barvarje
Bojan Deberšek l.r.
Priloga:
- obrazec ocenjevalnega lista
Canis
Tole pa moram malo pokomentirat.jež je objavil:
Zafurana pasma praviš? Ok.
A kdo je za to kriv?
Kolikor sem bral, lahko ata HB ali BB skoči na mamo šele ko se preizkusi na naravni sledi. In kdo jima napiše ta izkaz? Najde nekoga praviš. Mesarja ali šiviljo iz sosednje vasi?
In žrtve, četudi bodo sami trije barvarji iskali, da moramo sprejeti.
Malo imam polhen qurc, pardon, polno želo takih pametovanj. Velesamocenjeni kinološki funkcionarji ste zajebali celo zadevo, vodniki pa morajo nositi pezo teh vaših kozlarij.
Lovec, ki si želi udejstvovanja v krvni sledi v dobri veri nabavi specialista HB ali BB, vloži vanj svoj čas, trud, denar in upanje, potem pa ga zajebavate s takimi umotvori in ga ponižujete, njega in njegovega psa in razlagate, da so vsi terierji, ptičarji in šarivci boljši, barvarji pa za nič. Le po čigavi krivdi!?
Točno se vidi, da določena lovsko kinološka klika želi imeti monopol nad krvno sledjo.
Po eni strani se vpije, koliko divjačine propade, ker se ne poišče, po drugi strani pa bi bili dovolj trije dobri barvarji. Halooooo!!!
Sodniki ste tisti, ki ste dajali pa še dajete žige psom na podlagi poznanstev ali celo flaše piva. In sedaj naj vam verjamemo, da bo vse drugače. Figo freško. Nič ne verjamem. Funkcionarji boste zajebavali lovsko rajo še naprej z vedno strožjimi omejitvami, za prijateljčke pa bo vse, pa četudi bo pes kodrlajsast in čotav, psica pa imela roge.
Meles
Tako je prav, potrebno se je razjeziti in vse sodnike (ki so že in tiste, ki bodo morda opravili izpit za kinološkega sodnika) obdolžiti nepoštenega dela (neke vrste korupcije). E Sršen, ti pikaš vse povprek. Pazi na svojo želo in strup.
Kaj se pa nanaša na to misel: " Lovec, ki si želi udejstvovanja v krvni sledi v dobri veri nabavi specialista HB ali BB, vloži vanj svoj čas, trud, denar in upanje, potem pa ga zajebavate s takimi umotvori in ga ponižujete, njega in njegovega psa in razlagate, da so vsi terierji, ptičarji in šarivci boljši, barvarji pa za nič. Le po čigavi krivdi!?" bi bilo dobro, da se vsak tisti, ki želi psa določene pasme, (prebere pravilnik o preizkušnjah) seznani, katere preizkušnje mora s psom opraviti, da bo lahko lovil.
S proučitvijo pravilnika bo ugotovil, kako in kaj mora naučiti psa, da bo opravil preizkušnjo. Poučeni vodniki, ki s svojimi psi ne bodo opravili preizkušnje, se ne bodo počutili "ponižane", prav tako pa to ne bodo razumeli kot "umotvori" nekoga. Le po čigavi krivdi prihaja do nesporazuma?
Vulpes
Cenjeni lovski tovariš Sršen,
glede preizkušenj, je za barvarje skoraj vseeno, kakšne kriterije si bodo izmislile dolčene lovsko kinološke klike, ker mislim, da bodo večina teh psov te preizkušnje tudi sposobni opraviti. Težava nastane kasneje v naravi, ko je treba iti v grmovje, v robido oblajevat ranjenega prašiča in nekaj narediti s srno, ki jo je pes po gonji upehal in se je ustavila. Večina psov drugih pasem ima boljši nagon plena in nagon davljenja, oz. vsaj voljo zadrževanja divjadi, kot ti dve pasmi. Za to v veliki meri niso krivi vodniki psov teh pasem (Hb in Bb), ampak vzrejna selekcija-o tem sem pisal. Pri nas ni drugačnih vzrejnih preizkušenj kot takšne, kot so. Zato določeni sodniki vztrajajo, da se ta pravilnik stalno menja, oz. dograjuje. Se pa strinjam s teboj, da jih je tudi nekaj, ki bi raje videli, da ti dve pasmi ne bi obstajali ali da vsaj ne bi sodelovali pri krvni sledi.
prvič: zaradi nestabilnosti oz. previdnega značaja,
drugič: jih ne marajo, ker sami niso imeli uspeha z njimi, so bili razočarani glede njihovega dela
Kar se tiče vodnikov psov barvarjev, je že veliko napisanega in ne bom znova navijal v to smer. Naj pa še enkrat poudarim, da je to specifična sorta in treba z njimi v rokavicah in z ostrim prijemom. Kolikor sam vidim, se da iz njih marsikaj izvleči z dovolj dela in prakse.
Skoraj vsak dober vodnik barvarja, ki mu je kaj do tega, da žival 100% najde in pobere, ima s sabo tudi psa katere druge pasme, da sodelujeta pri gonji in zaustavljanju, ker so redki barvarji, ki bi bili tega sposobni čisto sami. So pa!
Glede samega dela na sledi, ko obvlada situacijo, ga pa ne zamenjam za drugo pasmo, čeprav se najde tudi kakšen pes druge pasme, ki mu gre sama sled odlično od rok. Za to pa so po mojem mnenju zaslužni prizadevni in delovni vodniki, ki jim ni in ne bo ovira noben pravilnik, da bi preizkušnje, ki se jih od njih zahteva tudi opravili. Pa spet druga plat, določeni vodniki so lahko še tako delovni in neutrudni, pa jim tega ne bo v celoti uspelo. Če pa dobijo v roke še malo bolj delikatnega predstavnika prej omenjenih pasem, bo rezultat še slabši. Te zadeve jim treba predstavit na prav način in doseči, da bodo to razumeli!
Zato še enkrat: Treba naučit vodnike, kako se stvari streže in s katerim psom je to smiselno in s katerim ne. V pomoč naj bi jim bili izkušeni vodniki, ki jih je kar nekaj, samo ne vem, če bi bili vsi pripravljeni pomagat in za kakšno ceno. Največji šrot med nami pa so foušljivci in vzvišenci, ki so mnenja da so najbolj pametni, v resnici pa delajo samo škodo.
Glede treh dobrih barvarjev, naj omenim, da imamo tudi pse drugih pasem, ki so tudi odlični krvosledci in jih je prej preveč, kot dovolj za iskanje obstreljene divjadi.
Za konec naj še dodam, da se v bližnji prihodnosti ne bom odrekel barvarju in se bom trudil kolikor bom zmogel, da pasma Hb spet dobi dobro ime, kot dober in predvsem zanesljiv delavec, ki ima tudi jajca. Upam, da nas bo še več, kot jih poznam.
Canis
Ne dvomim, da vsak potencialni vodnik barvarja to najprej naredi. Seveda, če mu med časom učenja tega ne spreminjajo.... bi bilo dobro, da se vsak tisti, ki želi psa določene pasme, (prebere pravilnik o preizkušnjah) seznani, katere preizkušnje mora s psom opraviti, da bo lahko lovil.
S proučitvijo pravilnika bo ugotovil, kako in kaj mora naučiti psa, da bo opravil preizkušnjo. Poučeni vodniki, ki s svojimi psi ne bodo opravili preizkušnje, se ne bodo počutili "ponižane", prav tako pa to ne bodo razumeli kot "umotvori" nekoga. Le po čigavi krivdi prihaja do nesporazuma?
A ne moreš zanikati, da ste ravno kinologi ustvarili negativno klimo nad barvarji. In za stanje, kakršno že je v Sloveniji ste tudi odgovorni. Vodniki ne morejo vplivati na vzrejo, temveč le in samo na delo svojega psa.
In da ponovim tvoje vprašanje: Le po čigavi krivdi prihaja do nesporazuma?
Moj odgovor je da po krivdi tistih, ki so za izobraževanje vodnikov odgovorni in preko LKD-jev tudi plačani! Zraven njih pa še tistih, ki sedijo v komisiji LZS pristojni za področje kinologije in še po krivdi vseh tistih pametnjakovičev, ki ovirajo financiranje LKD-jev, kar pa je spet zgodba zase, a povsod gre za lovske funkcionarje.
Ursus
Napisal si za odlično, Jež.
Zato imajo nekateri ob barvarju tudi goniča, ki je hiter, čvrst in vztrajen. Barvarju ni problem dobiti mrtvo divjad ali močno ranjeno, problem pa nastane, ko je treba slabo zadeto žival goniti in slediti po več km. Mislim, da Hb ali težji Bb tega sam ni sposoben.
Na začetku moje lovske kariere sem imel istrijanca s katerim sem tudi iskal, ker pač ni bilo drugih psov. Dobil sem več srnjakov, tudi poleti, ko je bilo vroče in bi drugi psi sigurno odpovedali. Srnjaka ni nikoli zagrabil zaradi slabe izkušnje a je lajal nanj do mojega prihoda.
Kasneje sem imel nekaj brak jazbečarjev. Moram reči, da so to odlični psi za kri a so na težkih terenih prepočasni zaradi njihove višine.
Last edited by detel; 1. June 2011 at 14:31.
Meles
Ne vem, kaj bi bilo potrebno še ponuditi našim vodnikom krvosledcev, da bi bili zainteresirani za izobraževanje. Komisija za kinologijo pri LZS organizira tečaj za vodnike krvosledcev. iz člankov (poročil po tečeju) objavljenih v Lovcu je razvidno, da je odziv vsako leto velik. Vsebina tečaja in sam tečaj je zelo dobro organiziran, tako, da tisti, ki se tečaja udeležijo dobijo ustrezno znanje in po vsej verjetnosti nimajo težav.
Vprašanje pa je, ali se tečaja udeležijejo neizkušeni vodniki (začetniki). Morda se raje učijo na svojih napakah.
Last edited by pranger; 1. June 2011 at 14:38.
Ursus
Naš star pregovor pravi: "Ni ?i? za barko."
Vulpes
A nisem mogoče na to in podobno temo že enkrat v Lovcu pisal ali se mi samo zdi? So mi rekli, da sploh ne vedo, kaj hočem s tem povedat. Pa nekateri dobro vemo, za kaj gre, drugi so pa tiho in ne razumejo, ta tretji pa res ne razumejo.
Nadrajsajo pa ravno tazadnji.
Pravila objavljanja
Odgovori s citatom