Krvna sled

[deteljica]

Kaj bi se dalo narest? Npr liste A in B kot pri rešavlnih psih?
Sicer kombinirano iz načina izbire psov za ekipe reševalnih psov in stanja, ki ga navajte tu.
Namreč: dobro je da čim več psov opravi preiskus in da se ne šola samo tistih, ki "kažejo največji talent" , ker dokler pes ni izšolan in uporabljan zelo težko oceniš njegov talent, pa tudi tistim, ki res niso talent šolanje in preiskus nič ne škodi.
Bi pa potem moala biti vsakoleto obnovljene liste za iskanje (po regijah in skupni bazi) iz potrebnega števila najboljših psov-recimo temu baza A.
To bi dobili iz podatkov o uspešnosti iskanja v pretklem letu, najslabšo recimo tretino , četrtino psov, ki so dejansko iskali pa bi vsako leto zamenjali z novimi. Nove bi dobili na podlagi rezultatov doseženih napreiskušnjah (osnovno + ali tekmah), se pravi iz novincev in liste B.
In razen v izjemnih upravičenih primerih naj bi se klicalo v akcije samo pse iz liste A.

[Veper]

In razen v izjemnih upravičenih primerih naj bi se klicalo v akcije samo pse iz liste A.

Krasna ideja Deteljica in potem bi bilo še manj prijavljenih zastrelov in kontrolnih pregledov ker "če je pa moj pes A kategornik " pa niti pod slučajno ne bom iskal z njim za hrenovko in 2 litra bencina. Ali mi plačaj dnevnico in dobro nagrado recimo 100eur za srnjad,150 za prašiča, za jelenjad izpod 300ni za mislit in ker A kategorniki niso kar tako bo cena za medveda vsaj 600euro. Sedaj iščem v svoji družini za 20euro neglede na to ali se mučiva z Dikom 5 minut ali pa 2 dni. Prijateljem zastonj in če so grešili malo dlje jim zaračunam bencin, pa po kriterijih lahko rečem da imam A kategornika.
Prvo kot prvo je dejsto ki ga ni za spregledati in to je da je krvosledništvo moralno in ne materijalno dejanje. Ampak kot sem že zgoraj napisal.......
Vsaj 60% psov je A kategornikov in 30% je na meji ostali pa niso za nobeno rabo ker so se prešvercali čez uporabno preizkušnjo. Problem nastaja pri vodnikih ki se jim ne ljubi iskat in gredo samo pobirat, in pa zato ker imajo psa tako in tako samo za sebe če kaj zastrelijo.Pes ki pa ne dela pa se poleni in izgubi zagon kar pomeni katastrofo. Skratka vodnike je treba kategoriziratpabo večina dela narejena. Predvsem pa jagrom dopovedt ,da je recnično potrebno javit vsak zgrešen strel in nikakor ni pametno lagat vodniku kako ni nič prečaral in da je stopil samo par metrov v gozd po sledi. Sicer pa bom o tej temi predaval v Gornji Radgoni in kogar zanima lahko pride poslušat v nedeljo ob 9,30 uri v halo A.

[Sraka]

[QUOTE=Veper

Prvo kot prvo je dejsto ki ga ni za spregledati in to je da je krvosledništvo moralno in ne materijalno dejanje. Ampak kot sem že zgoraj napisal.......
Vsaj 60% psov je A kategornikov in 30% je na meji ostali pa niso za nobeno rabo ker so se prešvercali čez uporabno preizkušnjo. Problem nastaja pri vodnikih ki se jim ne ljubi iskat in gredo samo pobirat, in pa zato ker imajo psa tako in tako samo za sebe če kaj zastrelijo.Pes ki pa ne dela pa se poleni in izgubi zagon kar pomeni katastrofo. Skratka vodnike je treba kategoriziratpabo večina dela narejena. Predvsem pa jagrom dopovedt ,da je recnično potrebno javit vsak zgrešen strel in nikakor ni pametno lagat vodniku kako ni nič prečaral in da je stopil samo par metrov v gozd po sledi.[/QUOTE]
_________

Skoraj vse je povedano. Ni več veliko za dodati. Kolega Veper je povedal to kar sam že dolgo trdim, da je potrebno najprej temeljito usposobiti vodnike, potem pa še skupaj psa in vodnika in šele tako lahko pričakujemo dobre nastavke za bodoči krvosledniški tandem.

Pa bo tudi vse to prej našteto brez sleherne koristi, če v LD-jih ne bodo spremenili odnosa do krvosledništva in vodniki ter psi ne bodo delali. Vaja dela mojstra in to še kako velja za vodnika in psa v krvosledništvu.

Ideja o A in B vodnikih in psih pa bi pokopala še to kar danes že imamo. Pravzaprav pa lovci, ki se poslužujejo uslug krvosledca tako ali tako zelo dobro razdelijo pse v A,B,C.... skupine, ker le rezultati nekaj štejejo. Uradna klasifikacija pa bi povzročila nove delitve, podtikanja, nevoščljivosti, nagajanja, dvome v korektnost klasifikacije in podobne nevšečnosti. Si lahko zamislite kakšen direndaj bi nastal v primeru, da bi recimo pes B bil uspešen po neuspešnem iskanju psa A ???? Že sedaj se napletajo na tej osnovi razne zgodbe, ki jih lahko slišimo od nekaterih vodnikov, ki od vsega najraje razlagajo prav to kako je njihov pes našel kar psu od kolega ni uspelo. Ta tekmovalnost med vodniki je že sedaj moteč faktor. Namesto, da bi kar najbolj sodelovali, si drug drugemu pomagali, se dopolnjevali, se raje gremo prikrite nevoščljivosti, podcenjevanja kolega in njegovega psa in podobnih nečednosti. Če pa nas kdo na to opozori, pa seveda vsi tajimo in se sprenevedamo, da temu ni tako in da smo mi dobri, le oni drugi so slabi.

Pa naj bo dovolj, ker tako ali tako ne bo nič pomagalo.

[RAUBŠIC]

Stališča in ugotovitve VK za barvarje, ki v državi spremlja stanje na področju krvosledništva se mi zdijo tako zanimiva in zgovorna, da sem jih kar kopiral. Celotno poročilo z grafi ( ki jih je po mojem mnenju preveč ) si lahko ogledate na spletni strani LZS -dokumenti.

Edino kar pri tem, tako kot tudi pri poročilih iz predhodnih let, pogrešam je, da se komisija zadovoljuje le z ugotavljanjem stanja in razmer na tem področju ter ob tem ne nakaže ukrepov in poti kako te relativno nezavidljive razmere v prihodnosti preseči.

Premalo je stvari in razmere le ugotavljati in jih razlagati, treba jih je enostavno začeti spreminjati. In nihče ni bolj pristojen ter poklican za to kot prav ta komisija ob izdatni pomoči in podpori organov LZS, OLZ in LKD-jev. Tam kjer ne gre zlepa je pač potrebno uporabiti malo pravne in moralno etične prisile. Pri nekaterih vodstvih LD pač ne bo šlo drugače. Vendar je to le ena plat te zgodbe.

Poročilo je pokazatelj stanja na področju krvosledništva. Upam, da je VK za barvarje podatke "dobro predebatirala" in ugotovila, kje smo. Bežno podatki kažejo trend nazadovanja pri uspešnosti iskanja ranjene velike divjadi, zato bi morala komisija sprejeti neke sklepe, usmeritve oz. nekaj podobnega za nadaljno bolj uspešpno delo - iskanje.
Na področju lovske kinologije, še posebej krvosledništva pričakujem veliko več aktivnosti od Komisije za lovsko kinologijo pri LZS, ki bi morala ob trendu več letnega padanja uspešnosti iskanja ranjene velike divjadi, ustrezno ukrepati. Sprejeti bi morala določena priporočila ( ukrepe ), jih objaviti v glasilu Lovec, ne pa da od predsednika te komisije in tudi podpredsednika KZS iz lovskih vrst poslušamo, da se trend lovske kinologije izboljšuje. Podatki oz. analize kažejo drugačno stanje, zato bi pričakoval, kot sem že napisal, večjo angažiranje Komisije za lovsko kinologijo pri LZS.
Strinjam se, da je lovski inšpektor tisti, ki lahko ukrepa, če se ne opravi kontrolni pregled strela na veliko divjad oz. iskanje ranjene velike divjadi. Neprestano opozarjanje, še posebej pred sezono lova na veliko divjad, da je dolžnost upravljavca lovišča, da je dolžen zagotoviti, da se opravi pregled vseh kontrolnih nastrelov, ni odveč. Zaželjeno oz. nujno bi bilo, da se v glasilu Lovec tudi objavi, kaj pripada vodniku krvosledca, ko išče. To področje je bilo pred leti že dorečeno, žal pa se je v zadnjih letih na to pozabilo (mogoče namerno).
Prepričan sem, da Komisija za lovsko kinologijo pri LZS ni namenjena samo za "razdelitev" borne vsote evrov, ki jih dobi za kinologijo iz "proračuna LZS".
Mnenja sem, da ima še druge naloge in pristojnosti. Pogosto se od članov te komisije sliši, nimamo nobene pristojnosti, ne moremo, ne smemo posegati na to področje, ker to ureja koncesijska pogodba, to je v domeni nekoga drugega itd. Prav zaradi tega smo tam, kjer smo.

[Veper]

Kolega Raubšic vse splošno je znano,da če nočeš da se neki stvari pride do konca ustvari komisijo in teh komisij imam že polen kovček. Potrebno je samo po pravici povedati kako stvari stoje in zakaj je tako. Torej na upravljalcu lovišča je da dosledno upošteva pravilo o obveznem preverjanju zgrešenega strela in da članom razloži, da je vsekakor ceneje kontrolno preizkati kot pa po nekaj dneh najti propadel kadaver. Sankcije so jasne in zadeva je zaključena. tisti ki se s srcem odločimo za krvosledništvo tako in tako vemo kako se stvari streže in če nam prisluhnejo še tisti ki niso čisto prepričani bomo na dobri poti.

[jež]

Vse ste razdelali, le kontrolni nastreli, se mi zdijo veliko manjši problem, kot dejanska iskanja, čeprav bi morali biti ravno pri kontrolnih iskanjih uporabljeni boljši oz. preizkušeni psi. Pri iskanjih, pride do tako imenovane negativne tekmovalnosti, ki jo je obrazložil Sraka. To so dejanski problemi: Samokritičnost. Kategorije A in B, bi situacijo preveč zapletle, mislim da po nepotrebnem. Saj sami vemo, bolj kot nekaj moramo, manj nas privlači. Pomurci pa so kot dobri strelci najverjetneje daleč pred ostalimi ali pa daleč za ostalimi, glede na poštenost pri prijavljanju zgrešenih strelov. Mogoče jim pa ne gre dobro od rok vnašanje v LIS, pa tega rajši ne delajo. To najbolj vedo oni sami, pa njihov predsednik tudi ni za vse kriv, vsaj mislim da ne.

[deteljica]

Ne dvomim, da vsi , ki ste pri stvari, veste boljše rešitve.
Povedala sem pač sistem, ki pri reševalcih deluje brez težav in zelo učinkovito, ampak očitno pri krvosledcih ne bi, kakor je razvidno po diskusiji

[muzikant]

Vse ste razdelali, le kontrolni nastreli, se mi zdijo veliko manjši problem, kot dejanska iskanja, čeprav bi morali biti ravno pri kontrolnih iskanjih uporabljeni boljši oz. preizkušeni psi. Pri iskanjih, pride do tako imenovane negativne tekmovalnosti, ki jo je obrazložil Sraka. To so dejanski problemi: Samokritičnost. Kategorije A in B, bi situacijo preveč zapletle, mislim da po nepotrebnem. Saj sami vemo, bolj kot nekaj moramo, manj nas privlači. Pomurci pa so kot dobri strelci najverjetneje daleč pred ostalimi ali pa daleč za ostalimi, glede na poštenost pri prijavljanju zgrešenih strelov. Mogoče jim pa ne gre dobro od rok vnašanje v LIS, pa tega rajši ne delajo. To najbolj vedo oni sami, pa njihov predsednik tudi ni za vse kriv, vsaj mislim da ne.

S čim se ti vse ne ukvarjaš, pa če vsaj ne bi bil tak smešen lovec kot si.

[springer]

Ne dvomim, da vsi , ki ste pri stvari, veste boljše rešitve.
Povedala sem pač sistem, ki pri reševalcih deluje brez težav in zelo učinkovito, ampak očitno pri krvosledcih ne bi, kakor je razvidno po diskusiji

Težko je primerjat krvosledce in reševalne pse, še teže pa je reči, da vse deluje brez težav in učinkovito. (Na letošnjem DP reševalnih psov sta iskanje na ruševini uspešno zaključila le en vodnik in pes, pa še tadva sta iz Poljske.)
Pri reševalnih psih mednarodna organizacija pozna izpite F- pred izpit, recimo nekakšen PNZ, kjer vidiš predvsem zasnove psa. Ta izpit ni obvezen. Poleg izpita A in nato izpita B morata vodnik in pes opraviti še MRT (Mission redines test), Ta test je pogoj za članstvo v mednarodni enoti reševalnih psov in velja tri leta, če vodnik in pes vsako leto uspešno opravita vsaj en B izpit.

Od reševalcev lahko povzamete predvsem treninge. Vodniki s psi so v društvih razdeljeni v manjše skupine 5-8 članov , ki zavzeto trenirajo iskanje vsaj 2x tedensko (treningi so navsezadnje tudi prijetna oblika druženja). Treninge vodi najizkušenejši član, v vsaki skupini pa se najde tudi kakšen začetnik. Poleg treningov se vsako leto organizira par skupnih vaj in delovnih taborov, kjer se izmenjujejo izkušnje. Le načrtno in zavzeto delo vodi do dobrih rezultatov.

[alojz1]

Zanmiva debata. Vedno bolj sem prepričan, da je sedanja ureditev krvosledništva na dobri poti. Temelje zanjo so okrog leta 94 postavili Mali, Fabiani, Pagon in še kdo. Pred tem krvosledništvo ni bilo organizirano in je bila zasluga par zagnanih posameznikov (Pirnat).
Današnji problem ni več v pomanjkanju usposobljenih psov in vodnikov. Prej bi rekel, da jih je preveč. Zato nimajo potrebnih praktičnih izkušenj, ki jih z umetnimi sledmi ne moremo nadomestiti. Dober pes se šola na delu, kjer je vsako iskanje drugačno. In vodniki, ki se tega zavedajo, ne iščejo zaradi plačila, ampak zato, da je pes v dobri pripravljenosti.
Druge pripombe, o kontroli strelov, iskanju le trofejne divjadi itd pa so stvar nas vseh. Tistemu, ki to noče razumeti je pač treba bolj glasno in večkrat povedati (pa kdaj tudi sankcionirati).
Treba pa je krvosledce skupinsko zavarovati za primer škod, ki lahko nastanejo pri delu. Tudi status službenega psa je treba pridobiti (sedaj ima to le carina, policija in vojska). Saj imamo podlago za to že v zakonu. (moje mišljenje)