Krvna sled

[alojz1]

Ko se tukaj prepiramo kako je nemogoče jelenjad zgrešiti je v gozdu ranjena košuta z strelom v prednji desni nogi. Pa bom zjutraj šel. Čeprav je teren nevaren in cesta spodaj kjer sem že izgubil psičko, ko je zadrževala srnjaka (avto).
Zakaj? Zato, ker smo to ranjeni divjadi dolžni. Ker vem, da jo lovec ni namerno zastrelil. Je zelo odgovoren in vesten. Nikoli ne strelja na večje razdalje. In ker vem, da se takšne nesreče dogajajo vsem.
Čeprav upanja v uspeh nimam. Vzel bom le enega psa, ki pa ne bo iskal prosto. Z psom na povodcu pa je ranjeno košuto težko dobiti ker se pravočasno umakne.

[lisičnik]

No bom kar sam zase sibo utrgal in, ko bom streljal jelena za plecko in ga zadel v glavo, takrat prodam puske in sam od sebe zapustim zeleno bratovscino. Do takrat pa dober pogled.

[alojz1]

Če bi bili vsi lovci tako samokritični bi nas bilo zelo malo.
Ni težko napako narediti. Težko pa je priznati in se iz nje kaj naučiti.

[lisičnik]

Nekaterim se napake kar pogosto dogajajo. In vedno je kriva puska, strelivo, montaza, daljnogled, vidljivost, preza...lovec nikoli!!! Vcasih se je boljse vzdrzati strela , kot se po tem tolci po glavi in iskati s psom. Ne vem ali je to cloveska pozresnost ali obcutek nadvlade, ve vsak zase...

[alojz1]

Seveda so tudi takšni.
Zame je isto ali zgrešiš, zadaneš nogo, stegno, glavo ali mehko. Iz strelskega vidika je vse slabo.
Za divjad pa ne. Tu je zelo tanka črta katero zelo hitro prestopimo.
Velik uspeh je že, če gledamo na divjad kot živo bitje. Ki občuti bolečino. Takrat bomo krepko premislili kako in kdaj bomo oddali strel. Pa naj bo to namerno v glavo ali pa na 300m.
Ne smemo pa enačiti vse lovce enako. Nič ne bi izboljšali, če predpišemo razdaljo ali mesto zadetka. Zastrelitve bodo vseeno.

[alojz1]

V soboto smo spet iskali. Neuspešno. Pa bom opisal tudi to.
Tele je bilo verjetno zadeto v sapnik. Po 2km kjer je bilo obilo krvi in krvave pene me kliče lovec in pravi, da bodo zaprli v smeri kamor grem. Pogovor sliši tudi tele, ki se dvigne 10m od mene v goščavi. Moni se sama sname iz ovratnice sin malo niže spusti Lukasa. Ni mogel streljati čeprav je teleta videl. Potem poslušamo gonjo. Lukas omaga po kakih 3km. V mraku Moni prižene teleta nazaj vendar spodaj zelo nizko pod hribom. Na mestu ga zadržuje 20 minut. 30m niže pa lovec čaka kdaj bo prišlo tele ven iz goščave. V takem primeru je treba vedno počasi do psa.
Potem gre Moni po pomoč. Pride do lovca, ki ne razume kaj hoče zato se sama vrne. Teleta ni več zato pride do avta že v trdi temi. Naslednji dan poizkusiva naprej. Tele ne krvavi več. Moni pa ne najde sledi.
Sinoči me kličejo iz druge LD. Na skupnem lovu je gost streljal merjasca. Ni krvi. Treba je pa preverit z psom.
Dopoldne se dobimo. Moni najde sled in po 500m prva kri. Sledi z gotovostjo. Po zelo težkem terenu me spremlja gospodar. Parkrat mu moram pokazati kapljo ker dvomi, da gre tako daleč. Bližamo se cesti kjer Moni dam na povodec. Tik nad cesto moni zavije v gosto robido. Pridem do sveže izkopanega ležišča kjer tudi jaz voham prašiča. Potem pa naravnost navzdol proti cesti. Robida je hujša kot naše tehnične ovire na meji. Nemogoče se je prebiti skozi. Zato grem na cesto kjer par lovcev umirja promet. Moni je ves čas obrnjena v najgostejšo robido. Gospodar predlaga, da zaključimo ker je šel prašič čez cesto v Savo.
Jaz sem zaključil. Vi pa pojdite po mačete. Prašič je par metrov nad cesto.
Nejeverno me gledajo ker mislijo, da se šalim. Pa potegnem revolver in ustrelim v pol metra visok robidov tepih. Skočita dva prašiča. Nekdo strelja in prašiča zavijeta nazaj v robido.
Prejšnji dan je eden od teh merjascev preparal brandla in so ga šivali. Gospodar zaključi iskanje ker je zaradi ceste prenevarno. Se strinjam.
Medtem me kliče prijatelj, da je pri meni doma streljal ovco. Trop preko 20 kosov se je umaknil čez hrib. Krvi ni našel. Nastrel je označil z papirjem in me prosil, da preverim.
Ko pridem domov gremo v smer nastrela. Psa ga takoj nadeta in izgineta navzgor po hribu. Ko iščem kaple krvi se Moni že oglasi. Kmalu priteče veselo nasproti in mi kaže naj grem za njo. Ovca je omagala na vrhu hriba. Lukas jo seveda čuva ker nikoli se ne ve
Zanimivo. Lovec uporablja mehke PP krogle 11g v 7x65R. Skoraj odličen strel. Pa strela sploh ne nakaže. Delci krogle so poškodovali tudi jetra.

[mugo]

Bom še jaz napisal eno prigodo iz zadnjega tedna.
Prašič streljan na čakanju, s kalibrom 9,3. Na nastrelu je obrnil, po sledeh na snegu ugotovimo, da mu teče kri tudi iz rilca, sklepamo na pljuča in da bo kmalu ležal. Za vsak slučaj vseeno pokličemo mladega vodnika prav tako mladega hanoveranca, ki še ni iskal prašičev. Iskat gre zjutraj, pri -8 stopinjah. Pes je imel kar nekaj težav, ker je kri zmrznjena in ima malo vonja, krvi pa je hitro skoraj zmanjkalo. Po dveh kilometrih še nezgoda, ta ki je streljal pade in se poškoduje, na sledi pa ni skoraj nič več krvi, na vsakih nekaj metrov se kaj malega vidi na snegu. Prašič je očitno slabo zadet, ni več upanja, da bo ležal mrtev. Pokličemo drugega vodnika, z dvema brak jazbečarjema, so uigrana in izkušena ekipa, če ga bo kdo našel, bodo oni trije. Vemo, da iščemo živega prašiča zato dva lovca pošljemo zapirat. Nadaljujemo iskanje, kjer je hanoveranec nehal. Išče s psom na jermenu, psička pa išče prosto, oba pa imata GPS. Po slabem kilometru se psička oglasi v gostem, spusti še psa, vendar je bil lažen alarm, našla sta ležišče, vendar prašiča že dolgo ni več tam, je šel naprej. Spet psa na jermen in gremo naprej. Ko prečkamo potok kličeta lovca ki sta zapirala, da sta našla takšno sled, kot ji sledimo, da sicer ni krvi je pa sigurno ta pujs. In da gre ven iz območja, ki sta ga zapirala, zato bosta onadva odšla, ker ni smisla tam čakati. Tako ostaneva z vodnikom sama, on hodi spredaj s psom na jermenu, meni, ki hodim zadaj, da GPS sprejemnik, da spremljam gibanje psičke, ki išče prosto in je odšla naprej. Iščemo dalje in približujemo se goščavi, kjer sem teden dni nazaj dvignil lanščaka, točno vem kje je ležal. Ravno razlagam to vodniku, ko se točno tam psička že oglasi, spustiva še psa. Hitiva tja, vendar sva prepozna, prašič je skočil ven in se oddaljuje, psa pa za njim. Točno tam, kjer sta prej onadva štanatala. Gledava GPS, gonja gre vedno dalje, 500m stran lajata na mestu. Hitiva v tisto smer čez globoke jarke in goščave je tistih 500m hudičevo daleč. Po polovici razdalje se ločiva, jaz grem za sledjo po negu, vodnik naravnost proti laježu. Prebijam se skozi goščavo in čez dva jarka, vedno bliže laježu. Ko sem kakih 50m stran je pred mano globok, strm jatrek, na drugi streni je zelo gosto in tam psa oblajujeta prašiča, kar pa samo slišim. Opazim vodnika, ki je že čez jarek, blizu dogajanja s pripravljeno puško. Odločim se ostati tam kjer sem in paziti če bo prašič skušal čez jarek. Ostalo prepustim vodniku, saj je bolj izkušen v teh situacijah, Potiho se plazi bliže, da ga pujs, ki je skoncentriran na pse, nebi opazil. Kmalu strelja, vendar lajež ne poneha, "si ga" zavpijem, "še hodi" se glasi odgovor. Ničesar več ne vidim, vodnik je izginil v goščavi kjer je lajež, čez čas opazim premik, nekaj temnega, razločim prašiča v goščavi, malo se je premaknil vendar ne zbeži, okrog njega se ne vidi nič. Ne streljam, ker ne vem kje sta psa in kje vodnik. Čez par trenutkov ga ne vidim več in kmalu spet poči. "Leži!" se glasi vodnikov vzklik. Od nastrela smo 4,5km zračne linije!

[jereb]

Dobro se je končalo glede na vse okoliščine.

Žal pa je videti še eno "modro" - čemu 9,3 ni dovolj močan za strel za plečko? Lep prikaz kaj pomeni strel v glavo, ko fališ par centinov ...

[mugo]

Žal pa je videti še eno "modro" - čemu 9,3 ni dovolj močan za strel za plečko? Lep prikaz kaj pomeni strel v glavo, ko fališ par centinov ...

Narobe sklepaš. Strel ni bil mišljen v glavo. Strelec je pričakoval da bo pujs zdajzdaj skočil naprej inj je podzavestno potegnil naprej, sicer je meril v prednji del trupa.

[main757]

Seveda, verjamemo strelcu