Naj vam opišem včerajšnjo anekdoto z mojo še ne enajst mesečno balkanko.
V torek zjutraj, ko sem se vrnil z lova, sem se odločil, da ponovno odidem na teren in položim prvo "krvno" sled za balkanko. Uporabil sem parkelj divjega prašiča, ki sem ga prejšnji dan vzel iz skrinje in ga pritrdil na palico. Pri polaganju nisem uporabil krvi. Položil sem cca 200 m rahlo vijugaste sledi. S polaganjem sem zaključil ob 8. uri. S psičko sem nameraval iti na sled v popoldanskih oziroma večernih urah. A glej ga zlomka, ravno popoldne je pričelo deževati, zato sem sledenje brisal s plana opravil za ta dan. V mislih sem imel, da bom moral pač položiti novo sled, saj nima smisla, da psičko, ki je popolni začetnik spuščam na sled starejšo od 24 ur. Včeraj dopoldne, ko sem prijatelju med pitjem kavice omenil ta pripetljaj s sledjo, mi je predlagal naj pa vseeno psičko preizkusim na način, da jo enostavno na povodcu popeljem na nastrel in opazujem njeno obnašanje. In ravno tako sem tudi storil. Včeraj ob 20. uri (natanko 36 ur stara sled), ko sva s hčerko zaključila popoldanski ringaraja na dvorišču pred hišo, sem s psičko odšel na sled. S seboj sem za vsak slučaj vzel tudi sledni jermen in ovratnico. Vse do mesta nastrela je vse potekalo kot običajen sprehod. Počasi sva se približala nastrelu, kjer sem se ustavil in brez povelja pričel opazovati psičko. Ta je takoj spustila smrček na nastrel in ga z zanimanjem ovohavala. Z govorico telesa (greben na hrbtu) mi je nakazala, da je na sledi živali pri kateri je zdravo upoštevati pravšnjo mero spoštovanja in previdnosti. Z mesta nastrela je s počasnimi koraki nadaljevala po sledi, po cca 5 metrih se je ustavila, dvignila glavo in z visokim nosom pričela loviti vonjave s smeri pravokotno na položeno sled. Za tem je spustila smrček na tla in pravokotno na sled cca 10 metrov preverila okolico. Ugotovila je, da tam ni nič zanimivega, zato se je vrnila na sled in nadaljevala z natančnim "branjem" sledi v kratkih počasnih korakih. Na začetku je na vsakih 5-10 m napravila korak ali dva v stran, za trenutek postala, natančno ovohala teren (kot bi preverjala ali je žival mogoče napravila kljuko) in se vrnila na sled ter nadaljevala po njej. Po cca 50 m izdelani sledi je to preverjanje opustila in vse do položenega parklja nadaljevala z neverjetno natančnostjo in umirjenostjo korak za korakom. Vse to me je tako fasciniralo, da sem ji pozabil zamenjati povodec za sledni jermen in ovratnico. Ob prihodu do "plena" je le tega temeljito ovohala, zgrabila v gobec in ga kot ptičar "aportirala" vso pot do doma (na povodcu). Seveda na koncu sledi ni manjkala pohvala za opravljeno delo.

Sedaj pa vas izkušene vodnike krvosledcev prosim za mnenje (ob upoštevanju dejstev, da je bila to prva sled za psičko, da nisem uporabil krvi, da je bila sled stara 36 ur in da jo je dva dni spiral dež) ali ima psička zadovoljiv "talent" za učenje na krvni sledi in ali sem na sledi napravil kakšno napako?