Jamarjenje

[ZR7]

Sem za to, da ukinemo terierje in jazbečarje ki "samovoljno uidejo"v luknje.
Enostavno jih popokamo pol bo pa mir.
Vam ne bo potrebno odpirati tetakih tem.

Kugla, saj debata vendar ne boli, ali pač?
Pa dandanašnji imamo menda tudi pravico do svojih mnenj in strahu za svoje lovske pomočnike?
In ne, četudi bi od danes naprej ne lovil več s svojo psičko, ne zasluži, da jo kar "popokam" kot praviš.
In tem nam ni težko odpirati, niti sodelovati v njih. Ker debate širijo obzorja in postavljajo v kraj razne diktate, ki smo jim priča v uradnem glasilu tudi na področju kinologije.

Argumenti pa so tisti, ki bodo pritegnili ljudi-lovce bolj na eno ali drugo stran. In s tem, da obstaja tudi druga stran ni nič narobe. Temu se tudi reče demokracija. In mora obstajati tudi kar se tiče jamarjenja in debat okoli tega.

[mugo]

Kolega Sraka, popolnoma se strinjam s tabo glede vpliva zveri na malo divjad, v primerjavi z drugimi od človeka povzročenimi faktorji. Vendar pa se nikakor ne strinjam s temle:

da je jamarjenje skrajno neetičen in nehuman način lova, ki v sodobni lovski praksi ne bi že dolgo več smel imeti domovinske pravice

Jamarjenje na lisice v času ko so mladiči odrasli, če vemo da ni v rovu jazbeca in da rov ni nevaren za psa, ni nič bolj neetično in nehumano kot druge oblike lova z lovskimi psi. Tu ni nobenega razkopavanja brlogov ali podzemnih bojev do smrti. Spuščanje psov v luknje spomladi, da podavijo mladiče, pa ni jamarjenje.
Jamarjenje na jazbece je tudi zame sporno, na lisice pa nikakor.

[Hunter]

O jamarjenu nisem vedel kaj dosti,slišal sem same slabe stvari,od mesarskega klanja psa na divjad in obratno.No pri nas niti ne ivajamo te oblike lova ker za lisice ni interesentov ne psov.
Lansko leto sem slučajno slišal prijatelja da gre na jamarjenje.NMekaj časa sva klepetala o tej stvari,malo sem polistal po literaturi in čez nekaj časa sem ga zaprosil če bi me vzel na lov.Pregledala sva kar nekaj lukenj,majhna psička tijerka je v luknje lezla z veseljem.Prišla sva do pogovora o krvoločnosti katero so mi nekateri opisovali.Razložil mi je da nikoli ne spušča psa v jazbine,lisičje lukne že pred jamarjenjem opazuje in pes ni preveč hud da bi se spopadel z jazbecem.
Prišla sva do luknje pes je nakazal da je nekaj v luknji,nekaj časa je globoko v luknji lajal potem pa se je pri vhodu prikazal Lisjak,katerega sva uspešno uplenila.

Sam pri tem lovu nisem doživljal nobene slabe stvari,vrjamem pa da do njih prihaja če ne spoštuješ nekih pravil.Jamarjenje je zame lepa oblika lova ki se dopolnjuje z druženjem in znanjem.Glede na to da se ta lov izvaja že zelo dovgo je nepravično razmišljati o ukinitvi saj gre za neko tradijicijo.Stvar je lahko upostiti,težko jo je pa pridobiti nazaj.Upostili smo lov na grivarja in šnefa,danes si ga želimo pa ga ne dobimo.

To je zgol z pogled na svar z mojega zornega kota.Lovskemu tovarišu mugotu pa hvala lepa za razširjanje ozorja

[detel]

Jamarjenje je lahko prijetno lovsko doživetje, ko pes spodi lisico na plan in jo uspešno upleniš. Vedno pa ni tako, zlasti ko pes ali psi napadajo in davijo lisico v luknji tudi po več ur ali ko izstopi pes ves poklan od jazbeca.

[Jagermaister]

Očitno imaš ekstra hitrega psa, ki vsako lisico ujame, še preden pri drugem izhodu zapusti rov. Sam sem že videl kar nekaj terierjev, pa so pred vsemi lisice pritekle iz luknje, a pri tebi, če sem prav razumel pa nimajo šans, jih pes prej ujame v luknji ali kaj?

Pes ni nič bolj hiter, pač pa zelo oster in se lisice ne boji, zato se takoj zapodi vanjo. In takemu si lisica ne upa pokazati hrbta. Za razliko od takega, za katerega praviš, da je idealen jamar. Tudi takega sem imel. Če je šel v luknjo je le redko dobil kakšno prasko, lisice pa so dokaj rade bežale pred njim.
A hotel sem povedati nekaj drugega: Če hoče terier dobiti vzrejno dovoljenje, mora biti za ostrost v rovu ocenjen z 4 (kar je tudi najvišja ocena), zato ocena 3 pomeni, da tega pač ne bo dobil.

Pa še odgovor za Kugloabc

Sem za to, da ukinemo terierje in jazbečarje ki "samovoljno uidejo"v luknje.
Enostavno jih popokamo pol bo pa mir.
Vam ne bo potrebno odpirati tetakih tem.

Najprej se sprašujem, če si že kdaj imel kakšnega psa, ga vzgajal, učil in skrbel zanj, ga negoval če je bil bolan... Očitno ne, ker bi sicer vedel, da je lovski pes pravi lovski tovariš, čeprav ni človek. In ravno zato, če ga strast zapelje, ga ne boš kar ustrelil. Če pa slučajno imaš psa, ga imaš za kanon futer, potrošni material, kot so naboji.
Če ti tema ni všeč, se je pač ogni. Predlagam ti fuzbal, ali pa vice.

[black]

Tudi sam imam lepe spomine na jamarjenje, saj smo pri hiši vedno imeli terierje in brake in sem pri 12 letih prvič vodil psičko terierko na tekmo.Uplenili smo nešteto lisic in ogromno divjih mačkov, kateri so se radi zadrževali v luknjah(takrat so imeli lovno dobo do 1991).Je pa res, da treba tudi jamarit znati.Zato sem proti temu, da se bi jamarjenje ukinilo ali prepovedalo, ker lisico nič manj ne bolijo zobje terierja, kot zajca zobje ptičarja.

[Sraka]

Kolega Hunter zapiše:
" .........---------razmišljati o ukinitvi saj gre za neko tradijicijo.Stvar je lahko opustiti,težko jo je pa pridobiti nazaj.Opustili smo lov na grivarja in šnefa,danes si ga želimo pa ga ne dobimo.
________________
Sam bi to povedal malo drugače in sicer: Opustili smo lov na grivarja in šnefa, danes pa smo veseli, če ju lahko le še vidimo.
In tako je že z kar nekaj nekoč lovnimi vrstami. S prepelico, jerebico, veverico, srako ....., v nekaterih loviščih s fazanom in zajcem ali vidro in pižmovko in še s katero vrsto. Vse to se je po "tradiciji" nekoč veselo streljalo in pokončevalo.
"Tradicija" je čudna in mnogokrat prav zlovešča beseda, ki jo prevečkrat uporabljamo za alibi slabih in nespametnih dejanj.

[HRAST]

Popolnoma se strinjam,da se vsak odloči o načinu lova,torej tudi o jamarjenju.Ne strinjam pa se,da bi kar nekaj prepovedali,neosnovano in nekako napamet.
Ker kakorkoli pogledamo lov,je za nekatere nesprejemljiv,klub temu da je prvobitna dejavnost človeka.In če priznamo nas na ozemlju SLO,ne ogroža nobena živalska vrsta,v taki meri,da bi jo morali streljati,bi se lahko reklo,da obesimo puške v omaro,z našimi psi,ki so del stoletne vzreje,pa recimo trenirajmo preskakovanje ovir.
Dokler pa se v naših bučah deli divjad na koristno in škodljivo,je temu tako,da pač škodljivo odstranimo na nek način.
Toda jamarjenje je zelo odgovorna oblika lova,kjer pes nič bolj ne trpi,kot pri lovu na prašiče,in tudi dvomim,da se jih toliko poškoduje.Pa je že kdo razen redkih posameznikov premišljal o prepovedi pogonov.Koliko ljudi pa razmišlja o prepovedi motornih vozil,pa vzamejo kar nekaj življenj-človeških.
Kar se pa staleža tiče,pa je za debato,naj omenim,da smo letos pri preštevanju zajca,kjer je sodeloval tudi predstavnik zavoda za gozdove na 100ha našteli okrog 100 zajcev,v l.2007,pa smo na 100ha uplenili 4lisice in 1,01kune.
To so dejstva,in ne pretiravanja.

[ZR7]

Popolnoma se strinjam,da se vsak odloči o načinu lova,torej tudi o jamarjenju.Ne strinjam pa se,da bi kar nekaj prepovedali,neosnovano in nekako napamet...

Ne bo držalo vode. Čas, način lova in vrsto plena nam odločajo drugi in ne mi sami! Mi lahko le poskušamo vplivati, da se ta določila postavljajo čim bolj v našem interesu. In v skladu z našimi usmeritvami, še posebej v skladu z dobrobitjo za živali in njihovo trajnostno rabo. Kakršnokoli nepotrebno mučenje živali, najsi gre za naše pse ali divjad pa je nesprejemljivo. Se pa še marsikje dogaja ravno zaradi tradicije, kot je lepo napisal Sraka.

Pri prašiču nihče na preizkusih ne zahteva, da ga pes zagrabi. Pri jamarskih preizkusih pravite, da mora pes to pokazati?

[Ganges]

Ob jamarjenju sem uplenil svojo prvo lisico, ki je bila iz luknje na drugi strani še preden je lovec dobro psa spustil v njo. Lisica je pogledala iz luknje in že sem sprožil da je padla tako, da je zaprla luknjo. Ko je lovec vprašal a jo imam sem pritrdil in on je prišel pogledat. Ko je izvlekel uplenjeno lisico pa je takoj za njo skočila ven še druga lisica, ki jo je uplenil on, saj jaz nisem bil pripravljen in sem bil presenečen. Tako, da do stika med psom in lisicama ni prišlo.

Sem pa bil zraven tudi, ko je prišlo do kontakta in je pes ko je prišel ven bil nekoliko krvav, ampak nič kaj posebnega in nevarnega.

Je nek poseben občutek in dokaj adrenalinski, ko pes odide v luknjo, ti pa pred njo cel napet čakaš kaj bo, kje bo,...

Nisem za ukinitev jamarjenja. Je res, da se dogajajo tudi nesreče in lovci izgubijo pse. Ampak kot je bilo omenjeno se to dogaja tudi pri drugih oblikah lova. Fajn pa ni v nobenem primeru.

lp