Disciplinski postopki v LD

[lanščak]

Se strinjam z alojzem in sršenom, dodal bi še samo to. Nekaj krivde nosijo tudi lovci ali nelovci predavatelji, ki veliko krat gledajo preveč skozi prste in ne nazadje tudi ld ko nekumu zaradi prijatelstva podpiše dokument za pristo na teoretični del izpita. Potem pa jokamo, da imamo med nami nekoga, ki ga noben disciplinski postopek ne spravi iz ld. Vprašanje preprosto. Kdo pa so navadno hujši in ponavljajoči kršitelji??? Mogoče tisti ki so bili od sprejema za pipravnika do zaključka teoretičnega dela dobri ljudje in vse naredili kot je za to predpisano??? Po moje imate dovolj izkušenj morda celo več kot jaz in odgovor na dlani. Zanimivo, da imajo nekateri lovci stalne probleme z hujšimi kršitvami, krivolov, neopravljene ure, konflikti.... in ze staro znano je, da je tak človek komaj prilezel skozi izpit s pomočjo prijateljev. Da ne bo pomote niso vsi v istem košu in to ne velja za vse primere. Malo pa se le vprašajmo po zgodovini takšnih kršiteljev. Mentor mi je veliko let nazaj rekel: glej za začetek ti povem, da revije lovec ne prejemaš zato, da v njej pogledaš prvo in zadnjo stran ter slike. In lovska literatura ni zato, da jo imaš zloženo na polici v lovski sobi in prijateljem s tem dokazuješ koliko bereš.... dalje si sami razložite. Kako potem lahko pričakujemo od nekoga, ki pogleda prvo in zadnjo stran lovca, morda slike, da bo prebral etični kodeks in nekaj o lovski etiki, prijatelstvu.... Če znaš dobro streljat in si upaš stisnit na petelin se ne pomeni, da si zelo dober lovec.... pa vrata res naj bodo široko odprta ampak za koga....

[detel]

Odprta za mlade, ki jih je vedno manj, le pravilno jih je treba usmerjati.

[lanščak]

Se popolnoma strinjam detel in za vse tiste, ki se v tem najdejo. Biti lovec ni hobi ampak način življenja, ki je sestavljen iz več komponent in ne samo iz ene. Prava usmeritev pa je predpogoj.

[TaSl]

Ta misel mi je všeč, lov ni hobi, ampak način življenja!

[žandar]

Nekaj krivde nosijo tudi lovci ali nelovci predavatelji, ki veliko krat gledajo preveč skozi prste in ne nazadje tudi ld ko nekumu zaradi prijatelstva podpiše dokument za pristo na teoretični del izpita.

Tukaj si pa precej mimo užgal.
LD pripravlja kandidata za lovski izpit in ga po svoji presoji tudi prijavi, ko sklene, da je dovolj pripravljen, predavatelji le preverjajo njegovo teoretično znanje, ne pa njegovega značaja.
Tvoje prepričanje je žal kar precej razširjeno med ljudmi, ki krivijo šolo, da so njihovi otroci problematični pa je vendar začetek in konec vzgoje v rokah družine. Isto velje tudi za lovce!

[alojz1]

Tukaj si pa precej mimo užgal.
LD pripravlja kandidata za lovski izpit in ga po svoji presoji tudi prijavi, ko sklene, da je dovolj pripravljen, predavatelji le preverjajo njegovo teoretično znanje, ne pa njegovega značaja.
Tvoje prepričanje je žal kar precej razširjeno med ljudmi, ki krivijo šolo, da so njihovi otroci problematični pa je vendar začetek in konec vzgoje v rokah družine. Isto velje tudi za lovce!

Dodal bi le, da mentor poda predlog in oceno kdaj je kandidat pripravljen. Tega pa določi izključno LD. Zato je kriviti izpitno komisijo za teoretični del - nepošteno. Pojavljajo se celo pritiski LD na to komisijo, da kandidat ni primeren in naj ga ne spustijo skozi. Pa so sami podpisali pristop na teoretični del izpita.
Lanščak. Tole spodaj je resnica.

ld ko nekumu zaradi prijatelstva podpiše dokument za pristo na teoretični del izpita.

[žandar]

Dodal bi le, da mentor poda predlog in oceno kdaj je kandidat pripravljen. Tega pa določi izključno LD. Zato je kriviti izpitno komisijo za teoretični del - nepošteno. Pojavljajo se celo pritiski LD na to komisijo, da kandidat ni primeren in naj ga ne spustijo skozi. Pa so sami podpisali pristop na teoretični del izpita.
Lanščak. Tole spodaj je resnica.

Seveda je resnica, žal velikokrat pa vendar ne morem mimo ugotovitve, da je to problem LD in tu se strinjam s tistimi ki pravijo, da je treba najprej počistiti v družinah.
Jamranje ne pomaga, treba je stisniti zobe in začeti ukrepati (vem, da je to lahko svetovati , delovati pa je težje)

[MilanK]

Ena največjih nadlog, ki tarejo našo družbo, je moralna družbena kriza. In ker smo lovci del te družbe, se tej krizi ne moremo izogniti. Ljudje se ne menijo več za vest in za skupno dobro, temveč za uveljavljanje svojih individualnih interesov, to pa preprečuje razumevanje med ljudmi. Današnja družbena kriza je vidna povsod, njene posledice pa so hude.

Imamo dve vrsti demokracije. Eno ohlapno za izbrance, ki njim je vse dovoljeno, in drugo s katero se naj ukvarja preprosti ljudje. Velja načelo brezbrižnosti, po katerem se naj vsak briga zgolj zase. Kritičnost ni norma, zato je mladi ne morejo razviti. Spremeniti kaj na boljše je nespodobno, celo nevarno, da te zagovorniki obstoječega stanja ne vseh področjih onemogočijo. Povsod je prisoten strah po spremembah in povsod se jih otepajo kot hudič križa.

Vsak dan beremo raznovrstne članke. Iz njih pa zvemo, da človek, ki dela po zakonih in v blagor skupnosti in pravici, je preživeta podoba. Zdaj zmagujejo trmasti, ki gredo prek trupel, mimo zakonov oz. si zakone prilagajo. Seveda v osebno korist, skupnosti pa ostanejo drobtine. Zmagujejo učinkoviti in drzni. Direktorji menijo, da njim pripadajo podjetja za vsako ceno, zdravniki, da jih farmacevti vozijo na izlete, bančniki, da njim pripadajo visoke odpravnine, profesorji, da njim pripada, da podjetja plačujejo njihove raziskave, čeprav od njihovih nimajo nobene koristi ali dobička. Direktorji celo menijo, da njim banke morajo dajati kredite, čeprav jih ne bodo vrnili, dogodki in svet podjetništva sta pač nepredvidljiva.

Zato ljudje menijo, če oni zgoraj lažejo in kradejo, potem lahko tudi sami, saj nam drugega ne preostane.

Smo ujetniki dveh bregov, med dobrim in slabim. Čakanje, da se bo kaj samo od sebe zgodilo in spremenilo, pa je iluzija. Za kakršne koli spremembe so potrebne aktivnosti posameznikov in družbe kot celote. Da bi se zavest dvignila, je potrebna neka aktivnost, delovanje in ne pasivno pričakovanje, da bomo doživeli nekakšno razsvetljenje. Zavest je to kar smo, mi pa smo to kar jemo, pijemo, dihamo, razmišljamo in delamo. Čakanje da bo kdo drug namesto nas kaj naredil, je prelaganje odgovornosti na druge.

[detel]

Milan, dobro napisano

[PROF.racoon]