Disciplinski postopki v LD

[jelen23]

HVALA!

in kako je zaj s tem če ne skličejo izredni občni zbor v roku 60 dni???

kakšno prednost oz slabost prinaša? se kaj razveljavi?

[muzikant]

Dlje časa ne skličejo boljše za tebe, ker lahko zastara.

[Sršen]

Pravilnik o disciplinskem postopku je bil objvljen v Lovcu, je pa res, da ga lahko vsak spremeni po svoje...

Noben pravilnik ni bil objavljen! Objavljen je bil le predlog, kako bi se lahko v družinah naredilo ta Pravilnik.
Ali gre za pomoč ali vsiljevanje naj pa vsak zase presodi.

Opozarjam le, da je treba o konkretnih primerih soditi le na osnovi konkretnih aktov točno določene družine in njenega člana! Da ne bo potem še hujše!

[žandar]

HVALA!

in kako je zaj s tem če ne skličejo izredni občni zbor v roku 60 dni???

kakšno prednost oz slabost prinaša? se kaj razveljavi?

Dobro vprašanje, to tudi mene zanima.
Da ne bom dregnil v sršenje gnezdo, seveda v primeru, če ima LD ta pogoj v svojem pravilniku.

[Sraka]

Če se Občni zbor ne skliče in pritožbe ne obravnava se smatra za "MOLK ORGANA" in velja odločitev Disciplinske komisije.

Določilo, da na sklep OZ ni pritožbe je lahko za koga zavajajoče, ker pravni red dovoljuje tožbo na pristojnem sodišču. Če OZ ni v zakonskem roku odločil naj se prizadeti s tožbo obrne na pristojno sodišče. Svetujem odvetnika in pravdo bo skoraj zagotovo tudi dobil.

[jež]

Če se Občni zbor ne skliče in pritožbe ne obravnava se smatra za "MOLK ORGANA" in velja odločitev Disciplinske komisije.

Določilo, da na sklep OZ ni pritožbe je lahko za koga zavajajoče, ker pravni red dovoljuje tožbo na pristojnem sodišču. Če OZ ni v zakonskem roku odločil naj se prizadeti s tožbo obrne na pristojno sodišče. Svetujem odvetnika in pravdo bo skoraj zagotovo tudi dobil.

Nisem čisto prepričan, če se ne skliče, ni skladno z prej omenjenem pravilnikom o disciplinskem postopku. Če pa obravnava, pa mislim, da mora tudi nekaj odgovoriti. Navsezadnje pa mora OZ napisati pravni pouk, kam se obtoženi lahko pritoži.
Na prejšnji strani je Milan stvar dobro razložil. Dodal bi samo še, da se odstopanje 10%, kjer je to manj kot ena žival, šteje za eno žival-mulasto. Vsaj v našem LUO je tako. Kako je pa pri vas Jelen, se pa pozanimaj pri pristojnemu na Zavodu za gozdove in inšpektorju. Pa ga povprašaj, če on to šteje kot kršitev in glede na to kaj ti bo odgovoril, ustrezno ukrepaj.

[Krpan]

Potrebno je poznati tudi 13. člen 5 odstavek Zakona o društvih:

(5) Če temeljni akt ne določa drugače, o pritožbah zoper odločitve organov društva oziroma zastopnika društva odloča zbor članov.

Ter 14. člen:

(spori)

(1) Vsak član društva ima pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom društva. Enako pravico ima tudi oseba, ki ji je bila prošnja za sprejem v članstvo društva zavrnjena.

(2) Izpodbijanje odločitev organov društva pred sodiščem ni dopustno, če pred tem ni bilo izkoriščeno pravno sredstvo iz petega odstavka prejšnjega člena.

(3) Razveljavitev odločitve organov društva ne pomeni prenehanja pravic, ki so jih na podlagi teh odločitev v dobri veri pridobile tretje osebe.

[MilanK]

Zastaralne roke določa Pravilnik o disciplinskem postopku pred DK lahko pa tudi Pravila. V skladu s temi določbami postopek o disciplinskem prekršku ni dopusten, če preteče čas, ki ga splošni akt LD določa za zastaranje disciplinskega postopka. Institut absolutnega zastaralnega roka je treba razumeti tako, da ne zadošča, da organ DK /prve ali druge stopnje/ pred iztekom roka izda odločbo, temveč mora imeti posameznik /kršitelj/, na katerega se nanaša, tudi možnost, da se seznani z njeno vsebino. Zato mora disciplinski organ LD /prve ali druge stopnje/ pred pretekom absolutnega zastaralnega roka opraviti tudi vsa tista dejanja, ki so potrebna za to, da se prizadeti lahko seznani z vsebino odločitve, to pa pomeni, da mora DK /oz. OZ oz. DK II stopnje/ o disciplinski zadevi odločiti in odločbo znotraj zastaralnega roka tudi vsaj odpraviti na njegov naslov.

Če OZ ali DK II stopne o pritožbi zoper DK prve stopnje ne odloči znotraj zastaralnega roka, potem zadeva zastara in ne nastopi položaj "molka organa" in posledično za kršitelja fikcija negativne odločbe, zaradi česar bi se ta lahko pritožil na drugostopenjski organ.

Molk organa nastopi tedaj, kadar organ ne odloči /praviloma o pravici/ oz. ne izda odločbe v zakonsko določen roku. Zaradi molka organa pa stranka ni vezana na rok za pritožbo, ki ga določa zakon (15 dni od vročitve odločbe), in lahko pritožbo vloži vse do izdaje odločbe, torej vse dotlej, dokler traja molk organa.

Zaradi možnosti zastaranja zadeve, še zlasti, če so ti roki kratki, verjetno noben kršitelj ne bo terjal oz. zahteval od DK, da o njegovi zadevi čimprej odloči, ampak bo prej verjetno poskušal zadevo zavlačevati tako dolgo, da bo zastarala, DK ali pritožbeni organ pa iz tega razloga postopek zoper njega ustavil.

Pravni poduk je sicer eden od obveznih sestavin odločbe, vendar, če ta v njej ni naveden, pa ne gre za njeno tako bistveno pomanjkljivost, da bi jo zaradi tega pritožbeni organ bil dolžan odpraviti oz. razveljaviti. Pritožnik se namreč lahko sam seznani s pritožbenimi roki, lahko pa od izdajatelja odločbe zahteva, da to pomanjkljivost odločbe odpravi.

[MilanK]

jelen: Pritožil sem se na disciplinsko kazen. z kaznijo se nisem strinjav zato sem napisal pritožbo!

V kakšnem času oz. kako dolgo ima LD čas da skliče izredni občni zbor (jaz sem nekje prebrav 60dni lahko kdo potrdi???)

in še eno vprašanje, na izrednem občnem zboru mora biti vsaj polovica članov, če ne se počaka en ura in mora biti prisotnih vsaj 1/3 članov LD, kako je s tem če ni prisotnih 1/3 članov?

Za odgovore se vnaprej zahvaljujem

Če pravila določajo, da mora tudi potem, ko preteče ena ura, biti prisotnih najmanj 1/3 članov LD, potem je OZ sklepščen, če je na njem navzočih najmanj 1/3 članov, če je navzočih manj kot 1/3, potem ni sklepščen in ne more veljavno in zakonito odločati.

[MilanK]

HVALA!

in kako je zaj s tem če ne skličejo izredni občni zbor v roku 60 dni???

kakšno prednost oz slabost prinaša? se kaj razveljavi?

Problem lahko nastane, če so se vzorci Pravilnikov in Pravil LZS prepisovali, LD pa opravila njihove popravke oz. jih sebi prilagodila tako, da je v njih nekaj dodala, nekaj iz njih pa črtala. Zaradi tega je lahko prišlo do neskladnosti splošnih aktov LD. Pravilnik o DP pred DK ne določa kdaj in kdo sme sklicati izredni OZ. To določa temeljni akt - Pravila. Izredni OZ mora biti sklican tako kot to določajo in opredeljujejo Pravila, v nasprotnem se lahko postavi vprašanje o zakonitosti njegove sklica in odločanja.

60 dnevni rok je inštrukcijski rok, za organ pa nima nobenih pravnih posledic, če o zadevi v tem roku ne odloči. V DK se ne odloča o članskih pravicah člana /kršitelja/, teveč o tem ali je storil očitani prekršk in če ga je storil ali je zanj tudi kriv in o izreku kazni za storjen prekršek. V DP je torej sporen član sam /je oz. ni storil prekrška/, ne pa članska pravica.

Roka v katerem mora organ odločiti o zadevi ne smemo zamenjati z rokom, v katerem se mora sklicati izredni OZ. Gre za dva povsem različna roka. Prvi se nanaša na rok, v katerem mora organ odločiti o zadevi, drugi pa se nanaša na rok, v katerem se mora od prejema zahteve sklicati izredni OZ.

Razloge za sklic izrednega OZ določajo Pravila. Ali je pritožba zoper odločbo DK razlog za sklic izrednega OZ? Lahko je, če tako določajo Pravila, lahko pa to ni, če Pravila tega izrecno ne določajo. Še zlasti to ni razlog, če ni nobene nevarnosti za zastaranja zadeve, če tudi bi se pritožba obravnavala na rednem OZ /načelo ekonomičnosti DP/. Vse to so dejstva in okoliščine, ki jih je treba upoštevati. Vse pa je odvisno od tega, kako ima posamična LD te zadeve urejene v svojih internih splošnih aktih.