Disciplinski postopki v LD

[MilanK]

Varstvo osebnih podatkov

Z varstvom osebnih podatkov se preprečujejo nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika pri obdelavi osebnih podatkov, varovanju zbirk osebnih podatkov. Zakon načelno določa, da je varstvo osebnih podatkov namenjeno preprečevanju nezakonitih in neupravičenih posegov v informacijsko zasebnost posameznika na vseh relevantnih področjih. Določa tudi, da je na ozemlju Republike Slovenije vsakemu posamezniku, ne glede na državljanstvo in prebivališče, zagotovljeno varstvo osebnih podatkov. Smisel varstva osebnih podatkov torej ni varovanje osebnih podatkov kot takih, temveč varovanje pravic posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če je njihova obdelava določena z zakonom, ali če ima upravljavec zbirke podatkov pisno privolitev posameznika. Za pravne ali fizične osebe, ki opravljajo javno službo ali dejavnost po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, pa velja, da lahko že neposredno na podlagi tega zakona, torej brez izrecne podlage v nekem drugem zakonu ali pisne privolitve posameznika, obdelujejo osebne podatke oseb, s katerimi so v pogodbenem razmerju, vendar le, če gre za osebne podatke, ki jih potrebujejo za izpolnjevanje pogodbenih obveznosti ali uveljavljanje pravic iz pogodbenega razmerja. Za državne organe, organe lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil je ureditev drugačna, saj lahko obdelujejo le tiste osebne podatke, za katere je tako določeno z zakonom. Posameznik, čigar osebni podatki se obdelujejo na podlagi njegove pisne privolitve, mora biti predhodno pisno seznanjen z namenom obdelave podatkov, njihove uporabe in časom shranjevanja.

Kdaj se osebni podatki lahko posredujejo drugim pravnim ali fizičnim osebam?

Osebne podatke se lahko posredujejo drugim osebam le v primeru:

- če obstaja za to izrecna podlaga v katerem od zakonov,
- če je posameznik privolil v posredovanje osebnih podatkov,
- če je posredovanje osebnih podatkov potrebno zaradi izpolnjevanja pogodbe ali uveljavljanje pravic iz pogodbenega razmerja,
- izjemoma tudi v primeru, če je posredovanje osebnih podatkov nujno zaradi izvrševanja zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja in se s tem ne poseže v opravičen interes posameznika,
- če je posredovanje osebnih podatkov nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

Upravljavec centralnega registra prebivalstva ali evidenc stalno in začasno prijavljenih prebivalcev mora na način, ki je določen za izdajo potrdila, upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, posredovati osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča posameznika, zoper katerega uveljavlja svoje pravice. Ob tem mora upravičenec jasno izkazati svoj pravni interes, za uveljavljanje katerih pravic rabi zahtevane podatke ter pred katerimi osebami javnega sektorja bo te svoje pravice uveljavljal. Upravljavec osebnih podatkov mora pri posredovanju zagotoviti, da je mogoče pozneje ugotoviti, kateri osebni podatki so bili posredovani komu, kdaj in na kakšni podlagi, in sicer za obdobje, ko je možno zakonsko varstvo pravice posameznika pred nedopustnim posredovanjem osebnih podatkov. Upravljavec zbirke osebnih podatkov je po ZVOP-1 dolžan v 30-tih dneh posamezniku posredovati seznam uporabnikov, ki so jim njegovi osebni podatki bili posredovani in mu sporočiti kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen so bili posredovani.
Kakšne so dolžnosti upravljavcev osebnih podatkov v zvezi z zavarovanjem osebnih podatkov?

Organizacijski, tehnični in logično-tehnični postopki in ukrepi za zavarovanje osebnih podatkov morajo biti opredeljeni v notranjih aktih organizacij in morajo v prvi vrsti preprečiti nepooblaščeno obdelavo in slučajno ali namerno nepooblaščeno uničevanje in izgubo podatkov ali njihovo spreminjanje. Zato je v notranjih aktih potrebno predpisati, kako se varujejo prostori, oprema in sistemska programska oprema, kako se varuje aplikativna programska oprema, s katero se obdelujejo, kako se preprečuje nepooblaščen dostop do osebnih podatkov pri njihovem prenosu, kako se zagotavlja učinkovit način blokiranja, uničenja, izbrisa ali anonimiziranja osebnih podatkov ter kako se omogoča poznejše ugotavljanje, kdaj so bili posamezni podatki vneseni, uporabljeni ali obdelani, kdo je to izvajal in kdaj. Seveda se morajo predpisani postopki in ukrepi tudi dejansko izvajati, zato je treba s temi akti seznaniti vse zaposlene in določiti odgovorne osebe za posamezne zbirke osebnih podatkov in osebe, ki zaradi narave njihovega dela lahko obdelujejo določene osebne podatke.

Vir:
-Zakon o varstvo osebnih podatkov
-Informacijski pooblaščenec

V spis DK imajo pravico vpogleda stranke v postopku, druge osebe pa samo v primeri, da izkažejo pravni interes. DK tudi nima nobenega tehtnega razloga, da bi v svojem poročilu navajala z imenom in priimkom kdo je bil v postopku in kak ukrep mu je bil izrečen. Dovolj je, da v svojem poročilu navede kake disciplinske prekrške in koliko jih je obravnavala in kake ukrepe je za določeni prekršek izrekla. Disciplinske obravnave so sicer javne in so lovci lahko na njej lahko navzoči, javnost pa se lahko izključi, če so za to podati tehtni in upravičeni razlogi. Podatki iz disciplinskega spisa se brez pravne podlage ne morejo kar tako posredovati. Tudi v disciplinskem spisu nahajajoči se osebni podatki uživajo varstvo osebnih podatkov in se ne morejo kar tako posredovati, če za to ni pravne podlage. Tudi sodne obravnave so javne, podatki iz kazenske evidence pa se lahko posredujejo skladno s predpisi in niso vsakomur dostopni. Tudi v sodbah, ki so objavljene, se stranke ne navajajo z imenom in priimkom. Podobno velja tudi za disciplinske odločbe, ki se objavijo na oglasni deski LD in za poročilo DK.

[cvi5k]

Cvi5k, to me nekaj moti. Ko na občnem zboru lepo vse po vrsti predstavi DK, ker je pač tako v LD. Vemo pa da marsikaj v LD ni v skladu z Zakonom pa se vseeno izvaja.
V Zakonu o varovanju osebnih podatkov je napisano marsikaj glede (ne)objave identitete kršiteljev. In zato me zanima, ali je tu kakšen pravnik, ki lahko iz prakse pove kako je s temi objavami.

V medijih so pogosto navedene le inicialke ... pa so bila nekoč imena in priimki, za posamične osebe na sliki rabiš dovoljenje ... pa vpogled v zapisnike ...

Zato me zanima objava identitete in prekrškov, saj smo nenazadnje v zadnjem času pred dejstvi, ko se disciplinski postopki pogosto selijo na sodišča ... in kakšna kršitev, ki je posledica nepoznavanja Zakona lahko krepko spremeni postopek.

Moti...? nevem, mene bolj kot to moti npr., da me vsak dan posname 80 kamer, ki tudi vse niso obrnjene le na območje stavbe ali zemljišča in ustrezno označene preden te posnamejo.
Tako pač je in mislim, da je prav, da se pove kaj je bil kdo obtožen in pozneje obsojen in kakšno kazen je dobil oziroma, če je bil oproščen. Pa mi je vseeno ali se pove z inicijalkami ali polnimi imeni, saj se tako ali tako ve kdo je kaj naredil, če je 70 članov npr., pa varstvo osebnih podatkov gor ali dol in tudi če jaz kršim zakon se naj pove moje ime in priimek nimam nič proti.

MilanK: V kakšnem smislu bi torej morali napisat poročilo DK, mogoče če mi napišeš primer, če se ti da...

LZ

[MetalHack]

MilanK, lepo si obdelal nekaj virov. Vendar se meni postavlja neko vprašanje pri vsem tem skrivanju za zakonom o varstvu osebnih podatkov. Osebno menim, da kdor je vstopil v društvo, je s tem privolil, da je vse dogajanje v okviru društva tudi interno javno dostopno. Torej spet v okviru društva. Naj gre za take ali drugačne zapisnike ali pa le vabila na seje organov, ipd.

Sedaj pa bi te vprašal za tvoje mnenje kako se lahko deli interna (v okviru LD) javnost od zunanje javnosti.
Ali objava v javnosti pomeni le objavo izven LD ali tudi znotraj? Mislim, da ni prav enostavno reči, da je vse javnost. Društvo je zaprt krog v okviru članov, ki morajo za članstvo skozi postopek sprejemanja.

Mislim, da se tu dela napaka, ko se ta zaprt krog enači z javnostjo.

[KAILER]

Dotaknili ste se zanimive teme. Menim, da je zadeva glede varstva osebnih podatkov in seveda tudi informacij javnega značaja vse bolj prisotna v LD. Verjetno bi bilo smiselno nekatera določila v zvez s tem vključiti v naša pravila oz. poslovnik. Predlagam, da ugotovimo, kaj konkretno pride v poštev za LD. Prepričan sem, da v LD premalo vemo, kaj so dolžnosti organov v zvezi s tem oziroma kakšne pravice imajo člani. Mogoče bi MilanK pripravil osnutek teh določil.

Za zanimivost pa mnenje IP
"Društvo sme osebne podatke svojih članov ter kazenske sankcije, ki v primeru neizpolnjevanja dolžnosti sledijo članom društva, javno objaviti le, kadar iz temeljnega akta društva izhaja, da je javna objava osebnih podatkov članov društva opredeljena kot kazenska sankcija za tiste člane, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti.
V takšnem primeru se šteje, da je bil posameznik z včlanitvijo v društvo seznanjen, da bodo ob morebitnih kršitvah njegovi osebni podatki javno objavljeni. Ko posameznik postane član društva, s svojim vstopom v društvo ter s sprejetjem temeljnega akta društva, posledično privoli v takšno ravnanje s strani društva.
V primeru, ko temeljni akt društva ne vsebuje določil, kot so opisana zgoraj, osebnih podatkov svojih članov društvo, brez njihove osebne privolitve ne sme javno objaviti. "

[MetalHack]

Ja, kailer, dobro izhodišče, a spet se pojavlja vprašanje kje je ta meja javnosti. Ali je zapisnik obešen na oglasni deski v lovski sobi, kamor imajo vstop le člani LD ali pa na internem delu interneta, kjer imajo spet dostop le člani LD objavljen v javnosti ali ne.
In opozarjam, da se tu ne moremo naslanjati na osebna mnenja, temveč moramo najprej razrešiti to temeljno vprašanje na osnovi predpisov, šele potem lahko razpredamo dalje.

[KAILER]

Da ne bo pomote, mnenje, ki sem ga objavil je uradno in to s strani informacijske pooblaščenke. Vsekakor je osnova skladnost s predpisi, zato so nam lahko v pomoč naši lovski tovariši - pravniki oz. drugi, ki se spoznajo na te zadeve. Omenil bi celo LZS in OZLD, vendar bi bilo videti cinično, predvsem pa izven njihovega dosega

[MetalHack]

Da ne bo pomote, mnenje, ki sem ga objavil je uradno in to s strani informacijske pooblaščenke. Vsekakor je osnova skladnost s predpisi, zato so nam lahko v pomoč naši lovski tovariši - pravniki oz. drugi, ki se spoznajo na te zadeve. Omenil bi celo LZS in OZLD, vendar bi bilo videti cinično, predvsem pa izven njihovega dosega

Razumem Kailer, ni pomote. A še vedno. Ali je zaprt krog društva javnost ali to še ni javnost, je temeljno vprašanje, ki ga gre razrešiti.

[MetalHack]

Malo za začetek glodanja:

Definicija JAVNOSTI: J. Habermas
Javnost je področje našega družbenega življenja, v katerem se lahko razvije neke vrste javno mnenje. Javnost je sfera, ki posreduje med družbo in državo, v kateri se oblikuje publika kot nosilec javnega mnenja. Temeljne zančilnosti javnosti so:
• Področje javnosti je načelno dostopno vsem državljanom
• Delček javnosti se konstituira v vsakem pogovoru, v katerem se zasebniki zbirajo v publiko
• Za javnost je značilna svoboda zbiranja, zddruževanja in izražanja (kot publika se državljani vedejo tedaj, če se brez prisile lahko svobodno zbirajo in združujejo ter svobodno izražajo in objavljajo mnenja – komunikacija v veliki publiki zahteva sredstva za prenašanje in vplivanje; časopisi in revije, radio in televizija so danes taki mediji javnosti)
• Potrebuje javne prostore
• Dogovarja in razpravlja se o zadevah občega interesa


Če pa kdo najde definicijo v naših zakonih, bo pa še v največjo pomoč.

[jereb]

Uf, to pa je konkreten odgovor. Hvala za pomoč pri razčiščevanju pojmov.

Glede na prebrano je torej:
1) Za vpogled v zapisnik DK potrebno podati pisni zahtevek z izraženim pravnim interesom - npr?

2) DK na občnem zboru lahko poda poročilo z imeni in priimki le pod pogojem, da je to izrecno dovoljeno v Pravilih, sicer gre za kršitev Zakona.

MH, glede javnosti pa gre verjetno (ja nimam odgovora na vprašanje ali je javnost ali ne) v društvu, klubu ali družini za javnost, saj gre za svobodno zbiranje, združevanje ... torej na nekaj predlogov o definiciji javnosti lahko iz tvojega posta odgovorimo pritrdilno.

[jelen23]

Mene pa zanima kje bi dobiv zakone o nepravilnem odstrelu jelenjadi!
ker v našem poslovniku v naši LD nimamo napisanega nobenega akta o kakeršni koli sankciji za nepravilen odstrel pri jelenjadi (za vse ostalo imamo)!
kar se je zgodilo meni in sem dobiv najvišjo kazen 2 leti prepoved streljanja parklaste divjadi. sem odstreliv košuto čez plan.......
da vidim če je to upravičeno iz takih in drugačnih razlogov hvala