Disciplinski postopki v LD

[mišica]

V tem primeru ne sme opravljati funkcije, oziroma ne sme biti zraven v vlogi predsednika ali člana DK.

[MilanK]

cvi5k: "Milan, še eno vprašanje imam: V primeru, da je predsednik disciplinske komisije v ožjem družinskem krogu (oče, brat...) nekoga, ki je v postopku ali lahko opravlja funkcijo predsednika DK?"


Praviloma imajo LD v svojem pravilniku, ki določa postopek pred DK, določene ali opredeljene izločitvene razloge, torej kdaj mora član DK biti izločen in ne more biti član "razpravnega" senata, ki vodi postopek. Pri nas imamo poleg drugih razlogov tudi izločitveni razlog, če je član DK v sorodstvenem razmerju ali svaštvu z disciplinskem kršiteljem: oče, sin, brat, mož, žena, tast, tašča, itd.. Ni problem, če je predsednik DK v sorodstvu z kršiteljem, če v senatu, ki bo razsojal o zadevi, ne bo sodeloval. Če v senatu ne sodeluje, potem tudi na njegovo odločitev nima vpliva, saj ta sam o zadevi odloča. Če tega v svojem aktu nimate določeno, potem bi bilo dobro, da v njem izločitvene razloge določite. Lovec, ki je v postopku namreč ima pravico zahtevati izločitev določenega člana iz senata DK, člani LD pa lahko dvomijo v poštenost odločanja oz. izrečenega disciplinskega ukrepa, če je v senatu DK npr. oče, sin pa v postopku. Je pa v manjših LD včasih lahko problem, ko so si člani bolj ali manj v sorodstvu ali svaštvu. Sicer pa morata kršitelj in predlagatelj že na prvi obravnavi zahtevati morebitno izločitev člana senata DK, če tega ne storita, potem sestave senata DK več ne moreta ugovarjati. Zato je pomembno, da predsednik senata na prvi obravnavi vpraša kršitelja in predlagatelja, če morda imata kake pripombe na sestavo senata ter postavljeno vprašanje in njun odgovor nanj zapiše v zapisnik o obravnavi pred disciplinsko komisijo.

[MilanK]

Kaj pa če DK sploh nebi bilo. Zakon o društvih jo namreč ne zahteva.

Razmišljam, če bi UO imel možnost določitve kazni za kršilce, potrdil pa bi jih Občni zbor.

Krpan po tvojem razmišljanju bi UO disciplinski ukrep izrekel, potrdil pa OZ. Bila bi dva organa, ki bi na prvi stopnji odločala o disciplinskih zadevah. Poleg tega pa na OZ ne bi bilo mogoče zagotoviti objektivnega odločanja. Zakaj ne, pa smo na tem forumu že pisali in na to je že kolega Sraka opozoril. Po tvojem predlogu bi člani UO tudi na OZ glasovali za potrditev izrečenega ukrepa in zelo malo verjetno je, da bi glasovali proti svoji odločitvi, najbrž bi glasovali za potrditev in ne proti njeni potrditvi. Tudi oškodovanci bi imeli interes glasovali "ZA" in ne "PROTI", enako sorodniki in prijatelji in objektivnost bi nadomestil subjektivizem. Imeli bi podoben problem kot zdravniška zbornica.

[Krpan]

Zakaj potem Zakon o društvih DK ne predvideva, ampak zahteva samo zastopnika društva in Zbor vseh članov društva?

[ZR7]

Zakaj potem Zakon o društvih DK ne predvideva, ampak zahteva samo zastopnika društva in Zbor vseh članov društva?

Ker interne zadeve prepušča odločitvam članov.
Ljudje v društvih se bodo morali počasi sprijazniti, da drugi ne bodo za njimi čistili in da bodo spali kot si bodo sami poslali.
Časi socialističnega ujčkanja so nepreklicno minili!

[MilanK]

Zakaj potem Zakon o društvih DK ne predvideva, ampak zahteva samo zastopnika društva in Zbor vseh članov društva?

Zakon pač notranjo ureditev prepušča društvu in to iz praktičnih razlogov. Kako naj društvo, ki šteje npr. samo tri člane, ima poleg OZ še druge organe. Teh zaradi svoje malo številčnosti ne more imeti in zato vse naloge društva opravlja OZ, ki ga tvorijo vsi njegovi člani. Bolj številčna društva pa poleg OZ v notranjem aktu določijo še druge organe in njihove naloge, torej področje njihovega dela in način izvolitve njihovih članov. To določijo zaradi boljšega dela in večje operativnosti svojih organov. Pravna podlaga za ureditev upravljanja društva pa sta spodaj navedeni določbi zakona o društvih.

"9. člen
(temeljni akt)
(1) Temeljni akt društva mora določati:
– ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja društva);
– namen in cilje delovanja društva;
– dejavnost oziroma naloge društva;
– pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva;
– pravice in obveznosti članov;
– način upravljanja društva;
– zastopanje društva;
– financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva;
– način zagotavljanja javnosti dela društva;
– način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta;
– način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru.
(2) S temeljnim aktom lahko društvo uredi tudi druga vprašanja, pomembna za upravljanje in delovanje društva.

13. člen
(organi društva)
(1) Temeljni akt in njegove spremembe, ki se nanašajo na določbe iz prvega odstavka 9. člena tega zakona ter druge najpomembnejše odločitve v društvu, sprejema zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani.
(2) Če temeljni akt ne določa drugače, zbor članov skliče zastopnik društva enkrat letno, lahko pa ga kadarkoli skliče tudi petina vseh članov društva.
(3) Če si društvo v temeljnem aktu določi tudi druge organe, mora določiti tudi njihovo sestavo, pristojnosti, odgovornosti, način sprejemanja odločitev, medsebojna razmerja, mandatno dobo ter način izvolitve oziroma imenovanja in razrešitve članov.
(4) Če temeljni akt ne določa drugače, se šteje, da je organ društva sklepčen, če je navzoča več kot polovica vseh članov, odločitve pa so veljavno sprejete, če je zanje glasovala večina navzočih članov.
(5) Če temeljni akt ne določa drugače, o pritožbah zoper odločitve organov društva oziroma zastopnika društva odloča zbor članov."

[jereb]

Zanima me ena stvar in to je objava kazni po disciplinskem postopku.

Zanima me namreč kako je pravnoformalno rešeno z zakonom o varovanju osebnih podatkov?

Ko se disciplinski postopek konča:
1. ali lahko v zapisnik pogleda vsakdo?
2. ali se lahko rezultat postopka v pisni ali ustni obliki javno predstavi s polnimi imeni in prekrški?

Namreč kolikor je videti v raznih kronikah, so dovoljene le inicialke ...

[Bunny]

Moje mnenje je da mora polek vsega zgoraj naštetega še zvrhana mera zdrave pameti prisotna. Saj si več ali manj v svojo skledo pljuvamo...

[cvi5k]

Zanima me ena stvar in to je objava kazni po disciplinskem postopku.

Zanima me namreč kako je pravnoformalno rešeno z zakonom o varovanju osebnih podatkov?

Ko se disciplinski postopek konča:
1. ali lahko v zapisnik pogleda vsakdo?
2. ali se lahko rezultat postopka v pisni ali ustni obliki javno predstavi s polnimi imeni in prekrški?

Namreč kolikor je videti v raznih kronikah, so dovoljene le inicialke ...

Mislim, da se lahko pogleda v zapisnik, saj se lahko pogleda v vsak zapisnik upravnega odbora, tudi na njihovih internih sejah si lahko, samo odločati ne moreš na njih, če nisi član UO, kar se tiče pa javnih predstavitev, nevem- na zboru skupščine je poročilo komisij, odborov in tam ponavadi disciplinska komisija pove, zakaj in kdo je bil oziroma kdo bo obravnavan ali kaznovan- z imeni in priimki, vsaj pri nas je tako...

[jereb]

Cvi5k, to me nekaj moti. Ko na občnem zboru lepo vse po vrsti predstavi DK, ker je pač tako v LD. Vemo pa da marsikaj v LD ni v skladu z Zakonom pa se vseeno izvaja.
V Zakonu o varovanju osebnih podatkov je napisano marsikaj glede (ne)objave identitete kršiteljev. In zato me zanima, ali je tu kakšen pravnik, ki lahko iz prakse pove kako je s temi objavami.

V medijih so pogosto navedene le inicialke ... pa so bila nekoč imena in priimki, za posamične osebe na sliki rabiš dovoljenje ... pa vpogled v zapisnike ...

Zato me zanima objava identitete in prekrškov, saj smo nenazadnje v zadnjem času pred dejstvi, ko se disciplinski postopki pogosto selijo na sodišča ... in kakšna kršitev, ki je posledica nepoznavanja Zakona lahko krepko spremeni postopek.