Kadar posameznik s svojim ravnanjem krši notranji red LD, potem je dolžnost njenih organov, da zoper njega ukrepajo zakonito, t.j. tako, da celotni postopek izpeljejo postopkovno pravilno in v skladu s Pravili in Pravilnikom o postopku pred DK. Najslabše je, če se kršitelj izogne kaznovanju zgolj zaradi postopkovnih napak. Če do tega pride, potem je kršitelj "velik zmagovalec", nezakonito izvedeni postopki zoper njega pa v poduk vsem organom, ki so sodelovali v vodenju teh postopkov.
Iz že v praksi znanih pravnih napak v DP in njihovih pravnih posledicah za LD pa bi se do sedaj že lahko kaj naučili in temu primerno uskladili svoje splošne akte, dobro prakso pa uvedli v vodenje DP. Iz sodnih znanih odločb izhaja, da se kršitelji najpogosteje izognejo kaznovanju ne zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, temveč zaradi postopkovnih napak, ki so jih pri vodenju postopkov zoper njih storili organi LD.
Vsaka sodna razveljavitev odločbe organa LD vpliva na zaupanje članstva v zakonitost delovanja njenih organov, kršitelje pa dodatno spodbudi, da se pritožujejo, saj so prepričani, da bodo uspeli, tako kot drugi pred njimi.
Vsako napako je treba grajati in po potrebi tudi pravično kaznovati, vendar moramo biti pri tem dosledni in objektivni. Grajati moramo tudi napake, ki jih storijo organi LD. Ne moremo reči, da so napake, ki jih slednji storijo dopustne in sprejemljive, napake članov pa nedopustne in obsodbe vredne. Tako kot posameznik mora tudi organ LD imeti jajca in napako priznati, če jo je naredil, iz nje izhajajoče pravne posledice pa odpraviti.
Tako kot mora posameznik spoštovati notranji pravni red LD, tako morajo tudi organi delovati v skladu s tem redom in svojimi pristojnostmi. Če so splošni akti LD pomanjkljivi in neusklajeni, zaradi česar se kršitelji ob pomoči svojih zagovornikov /odvetnikov ali drugih pravnih strokovnjakov/ izognejo kaznovanju, potem za to niso krivi kršitelji in njihovi odvetniki, temveč starešina, ki skupaj z UO ni poskrbel za odpravo znanih ali ugotovljnih pomanjkljivostih v splošnih aktih in za njihovo medsebojno in zakonsko uskladitev.
Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.