V vseh družinah imamo kakšne "patrone", ki si medčloveške odnose razlagajo po svoje samo iz njihovega zornega kota.

Takim smo za vse njihove tegobe krivi drugi in taki vse naredijo prav, ostali pa jih "zajebavamo".
Pa ajde, dokler gre samo za društvene zadeve, še ni hudo. Ko gre pa za divjad in pošten odnos do nje, se pa ob tem postavlja tudi vprašanje koliko taki ali pa mi cenimo divjad in ali smo vredni da opravljamo lovsko poslanstvo.

Sam sem imel pred leti primer, ko smo na občnem zboru presojali prošnjo kršitelja po zmanjšanju kazni (naša Pravila to omogočajo), ki jo je dobil zaradi nepravilnosti pri odstrelu gamsove koze.
Ob debati se je iz ust starejšega sedaj že pokojnega lovca slišalo: "Kaj bomo sedaj človeka jebali zaradi ene kurčeve koze?!"
Meni takrat še svežemu lovcu je to povedalo vse.

Najnovejša pa je zgodba o dveh lovcih, ki sta "po svoje" opravila strel in pregled po krvni sledi. Najprej se je veliko slišalo okoli od ust do ust, nakar se je zadevo raziskalo in ukrepalo v okviru LD oziroma upravnega odbora. Ker ni bilo prav nobene želje po disciplinskih ukrepanjih in komplikacijah okoli tega, se je pogovorilo, malo požugalo in enemu od njih odvzelo vodenje revirja, vse pa zapisalo kot sklep UO LD. Itak je stvar vodstva oziroma gospodarja, kateremu lovcu bo to delo zaupal. Vsekakor pa tega ne more opravljati nekdo, ki zaupanja s svojimi dejanji ne opravičuje!

Sedaj pa cvetka zgodbe.
Oba lovca, katerima je bilo praktično pogledano skozi prste, sta družini preko odvetnika poslala zahtevo za izbris tega sklepa.

Moje mnenje sedaj je, da ju je treba prepustiti inšpektorju, ki jima za take kršitve lahko za 3 leta odvzame pravico podaljšanja lovske izkaznice.

Kaj pa menite ostali?
Kako se vam zdi tako obnašanje tistih, ki jim ponudiš prst potem pa ti hočejo odgriznit glavo, ne samo roko?