Mogoče se bo v bodoče kakšen vodnik lažje odločil ali bo pripeljal svojega psa na tekmo.

PRAVILNIK ZA DELO GONIČEV IN BRAK JAZBEČARJEV NA DIVJO SVINJO V OBORI
STROKOVNI DEL:
1. člen
Na preizkušnji (tekmovanju) v delu na divjo svinjo se preizkuša:
1. Delo na divjo svinjo v obori in
2. Preizkušnja na divjo svinjo po krvni sledi v obori.
Izvedeno tekmovanje iz obeh disciplin se imenuje širša preizkušnja – tekmovanje.
2. člen
Po značaju je preizkušnja lahko:
• Lokalnega značaja;
• Državnega značaja: 1. Delo na divjo svinjo v obori ;
2. Preizkušnja na divjo svinjo po krvni sledi v obori.
• Mednarodnega značaja: 1. Delo na divjo svinjo v obori ;
2. Preizkušnja na divjo svinjo po krvni sledi v obori.
VODJA PREIZKUŠNJE -TEKMOVANJ
3. člen
Vzrejna komisija pri KZS oz. LKD, ki organizira tekmovanje v delu na divjo svinjo v obori določi vodjo tekmovanja - preizkušnje in njegove pomočnike. Vodja tekmovanja mora biti izkušen vodnik ali kinološki sodnik. Organizator in vodja preizkušnje sta odgovorna za nemoteno odvijanje tekmovanja – preizkušnje. Vodja tekmovanja podpiše sodniška poročila in sprejema morebitne pritožbe in pripombe na prireditev.

KINOLOŠKI SODNIKI
4. člen
Sodnike na tekmovanje – preizkušnjo v delu na divjo svinjo v obori iz 1. člena tega pravilnika delegira pristojna vzrejna komisija pri KZS na predlog organizatorja tekmovanja.
5. člen
Vsa tekmovanja v delu na divjo svinjo ocenjujeta najmanj dva (2) kinološka sodnika, na tekmovanju je lahko največ 30 psov, a na širši preizkušnji je lahko največ 20 psov v enem dnevu. Na širši preizkušnji, delo po krvni sledi, ocenjuje sodnik za delo po krvni sledi.
PRIPRAVNIKI ZA KINOLOŠKEGA SODNIKA
6. člen
Pripravnik za sodnika za delo lahko stažira na prireditvi, če je podal pisno prošnjo vsaj 10 dni pred prireditvijo organizatorju prireditve.
Pripravnik na sami prireditvi ne sme komentirati poteka preizkušnje in doseženih rezultatov. Prav tako nima pravice dajati navodil vodnikom, razen, če to od njega zahteva sodnik.

VARNOSTNE ZAHTEVE
7. člen
Zaradi pomoči sodnikom in kot vez z vodniki je organizator dolžan zagotoviti dve izkušeni osebi za delo v obori. Ti dve osebi sta prisotni v obori ves čas tekmovanja in imata status pomočnika vodje prireditve.
8. člen
Na vseh preizkušnjah mora organizator zagotoviti, da je v obori dvonadstropna preža. Na gornjem nadstropju je lahko največ 6 (šest) oseb ( 3 sodniki, 2 pripravnika in delegat), na spodnji etaži pa vodja tekmovanja, vodnik in 2 pomočnika. Drugim osebam ni dovoljeno biti prisotnih in se lahko zadržujejo na prostoru, ki ga določi organizator. Neupoštevanje tega člena dovoljuje delegatu, da prekine prireditev, oz. na prireditvah, ko ni delegata pa kinološkim sodnikom.

OCENJEVANJE:
9. člen
Doseženi rezultati se ocenjujejo: 4 – odličen, 3 – prav dober, 2 – dober, 1 – zadosten, 0 – ni opravil.
Ocena se pomnoži z ustreznim faktorjem, da se dobi vrednost posamezne discipline – elementa dela. Vrednost disciplin se seštejejo, da se dobi skupna ocena psa oz. število doseženih točk.
10. člen
Sodniki sodijo v skladu s pravilnikom in pravili, medsebojno usklajevati ocene za vsako disciplino. Korektno se obnašajo do tekmovalcev, ne dovoljujejo polemike o ocenah, ker o ocenah odločajo izključno kinološki sodniki.
11. člen
Sodniki ocenjevalne liste izpolnjujejo v treh izvodih. Sodniki ustno seznanijo vodnika o doseženi oceni vsake discipline, na kar tekmovalec nima pravice ugovora. Ocenjevalne liste podpišejo vsi sodniki, ki so ocenjevali psa in vodja prireditve.
12. člen
Na podlagi doseženega števila točk določijo nagradne razrede (I., II., III.), ki so podlaga za nagrade in kandidature. Ko je več psov v istem nagradnem razredu, se uvrstitev določi po številu doseženih točk. Če ima več psov isti nagradni razred in enako število točk, je višje uvrščen mlajši pes pred starejšem, psica pred psom.
13. člen
Kandidatura se podeli psu, ki je dosegel I. nagradni razred. Kandidatura se podeli psu v vsaki grupi (III, IV, VI, VII, VIII), če je pes dosegel I. nagradni razred.

DISCIPLINE OCENJEVANJA IN FAKTORJI
14. člen
Ocenjevanje dela psa v obori traja 15 minut, v kolikor sodniki ne odločijo drugače (izredna ostrost, nezainteresiranost psa, pes ne preišče terena ali pes se ne oddalji od vodiča). Če pes ne najde divje svinje v 6 minutah, se diskvalificira.
ZAP. ŠT. DISCIPLINE FAKTOR POGOJI ZA NAGRADNI RAZRED

I II III
1 STRELOMIRNOST PRIVEZAN 2 2 1 1
PROSTO 4 2 1 1
2 NAČIN ISKANJA IN PREISKANJA TERENA 8 3 2 1
3 KVALITETA NOSU 8 3 2 1
4 GLAS OB DRŽANJU DIVJE SVINJE 4 2 1 1
5 OSTROST NA DIVJO SVINJO 6 3 2 1
6 VSTRAJNOST NA DIVJO SVINJO 8 3 2 1
7 GLAS PRI GONJI SLEDOGLASEN 4 2 1 1
VIDOGLASEN 2 2 1 1
8 POSLUŠNOST 3 2 1 1

Vse discipline se ocenjujejo z ocenami od 0 do 4, z možnostjo polovičnih ocen. S seštevkom točk po disciplinah dobimo skupno število točk, katere je pes dosegel.
DELO V OBORI

I. NAGRADNI RAZRED najmanj 140 točk
II. NAGRADNI RAZRED najmanj 100 točk
III. NAGRADNI RAZRED najmanj 60 točk

NAVODILA ZA OCENJEVANJE DELA V OBORI NA DIVJO SVINJO
STRELOMIRNOST
Strelomirnost se ocenjuje kot prva disciplina:
• Prosto odložljiv pes se ocenjuje v rubriki 1 pod A. Psa mora vodnik odložiti na določeno mesto z enkratnim tihim poveljem. Ne sme imeti na sebi ovratnice in ne ob sebi drugih predmetov. Na tekmah morajo biti psi odloženi 10 minut pred strelom in morajo na mestu ostati tudi še 10 minut po strelu.
• V rubriki 1 pod B ocenjujemo psa, ko ga vodnik odloži privezanega.
Po odložitvi se mora vodnik umakniti 30 – 50 m od psa in na dani znak sodnika odda strel s puško. Pes mora mirno in tiho obležati ali vsaj obsedeti na mestu. Glasni in večkratni ukazi vodnika ter vsako premikanje psa z mesta ali cviljenje, psu zmanjšuje oceno. V primerih, kadar pes zapusti mesto, se skuša strgati s povodca, ali začne lajati, mora prejeti v tej disciplini oceno 0, vendar pa zato ni diskvalificiran.
ISKANJE IN PREISKANJE TERENA
Vodnik s psom pride do preže in predstavi sebe in psa sodniku. Na znak sodnika spusti psa v oboro. Vodniku je dovoljeno pri spuščanju psa, da se oddalji do 10 m od preže in da pri tem vzpodbuja psa. Po tem se vodnik povzpne na prvo etažo preže in tiho opazuje delo psa.
Od psa se pričakuje da temperamentno z nizkim ali visokim nosom išče sledi ter da po sledi pride do divje svinje. Vsako odstopanje od zgoraj navedenega znižuje oceno.
Pes, ki v 6 minutah ne najde divje svinje ali preneha iskanje ali se vrne k vodniku ter noče ponovno iskati, je diskvalificiran in se oceni z oceno »0« (nič).
Na tekmovanju nižjega ranga (lokalna ali regionalna tekma) se lahko sodniki predhodno dogovorijo, da je čas iskanja 10 minut.
KVALITETA NOSU
Kvaliteta nosu se ocenjuje skupaj z ostalimi disciplinami. Hitro oz. takojšnje in natančna najdba - poiskanje divje svinje omogoča dober nos. Pes, ki takoj najde svežo sled in po sledi do divje svinje (brez da bi šel s te sledi na druge sledi oz. da bi izgubil to sled) dobi najvišjo oceno, ne glede na pretečen čas, vendar v okviru 6. minut.
Vsako odstopanje od zgoraj navedenega idealnega iskanja psa, sorazmerno znižuje oceno kvalitete nosu.
GLAS OB DRŽANJU DIVJE SVINJE NA MESTU
Ko pes najde divjo svinjo mora dati glas na mestu. Glas na mestu mora biti intenziven in zveneč, oz. prodoren. Na glas na mestu lahko vpliva položaj - reakcija divje svinje, to je: ali stoji, ali se brani, ali leži, ali je v gosto poraščenem ali redko poraščenem delu obore.
Pes, ki ima ves čas intenziven in zveneč – prodorni glas, dobi najvišjo oceno. Vsako odstopanje od zaželjenega idealnega glasu sorazmerno znižuje oceno.
Pes, ki renči, ali ne da glasa, se oceni z oceno »0« (nič) in je diskvalificiran.
OSTROST NA DIVJO SVINJO
Ostrost na divjo svinjo je važen element oz disciplina poleg kvalitete nosu, glasa in vztrajnosti pri delu. Pri ostrini se ocenjuje ostrina, vztrajnost in opreznost psa. Preveč ostri in neoprezni psi, ki brezglavo napadajo, so nezažejeni in to znižuje oceno, saj so takšni psi najpogosteje nastradajo. Pes, ki ostro, oprezno in pogostimi napadi napada divjo svinjo z zadnje strani, se oceni z najvišjo oceno.
Vsako odstopanje od opisanega, sorazmerno, glede na težo odstopanja, znižuje oceno.
VSTRAJNOST NA DIVJO SVINJO
Pri vztrajnosti je potrebno ocenjevati intenziteto lajanja in morebitne presledke med lajanjem. Pes, kateri neprenehoma intenzivno laja, se oceni z odlično (4), z eno prekinitvijo, se oceni z oceno prav dobro (3), z dvema prekinitvama, z oceno dobro (2). Za prekinitev lajanja se šteje, če pes utihne za več kot 30 sekund.
Ob tretji prekinitvi lajanja se pes diskvalificira, prav tako se diskvalificira, če je prekinitev daljša od 2 minut.
Ko pes najde divjo svinjo, jo mora glasno zadrževati 10 minut ne glede, ob kateri minuti jo je našel. To pomeni, da pes, ki je našel divjo svinjo v prvi minuti, jo mora glasno zadrževati do 11 minute, pes, ki pa je divjo svinjo našel v 6 minuti, jo mora zadrževati do 16 minute.
GLAS PRI GONJI
Kadar gonič goni, ne laja, ampak zvoni. Želimo, da ima vsak gonič zveneč glas in da goni tekoče. Nekateri psi gonijo sunkovito, drugi v presledkih, kar ni tako prijetno za lovčevo uho, kakor prelivajoča, tekoča gonja. Tudi višina glasu je važna. Hripav glas ni tako zaželjen, kakor čisti glas. Dalj se sliši visok glas, zato pa globok glas prijetneje zveni. Sodnik ocenjuje zvonkost, višino in barvo glasu.
Gonič mora biti sledoglasen. Psi kresači in vidoglasni psi so diskvalificirani.
POSLUŠNOST IN VODLJIVOST
To disciplino sodnik ocenjuje od vstopa vodnika in psa v oboro in do zaključka vseh disciplin. Velik pomen pri oceni ima, kako pes uboga vodnikov odpoklic od divje svinje. Pes, ki se vrne k vodniku, ko ga odpokliče pod prežo, se oceni z odlično (4). Pes, ki se vrne k vodniku, kateri je odšel od preže v notranjost obore, se oceni z oceno prav dobro (3), Psa, katerega vodnik sam ujame v obori, se oceni z oceno dobro (2). Psa, katerega vodnik prime s pomočjo pomočnikov organizatorja, se oceni z oceno zadostno (1).