Ker se pogosto pojavlja vprašanje strahu pred puško bi bilo dobro to definirat. Na kulturen način seveda.
Strah ima negativen zven. Strah pogosto pripisujemo kar osebnostičloveka in ga označimo za strahopetca.
Strah je tudi pomemben dejavnik preživetja. To lepo vidimo pri divjadi ali psih.
Večkrat pa ne ločimo "strahopetnost" od koristnega strahu. Strahopeten pes je rad tudi popadljiv (ugrizne v strahu). Koristni strah pa se pokaže pri kontaktu z veliko divjadjo.

Pri streljanju se tudi pokaže strah. Ga je težko odpraviti. Npr nekdo strelja v nerodnem položaju in VE, da bo dobil udarec daljnogleda. Pa kljub temu dobro ustreli. Vendar se udarec vtisne v podzavest in se lahko kasneje pokaže kot podzavestno cukanje pri proženju.
Zato imajo slabe izkušnje vedno težko odpravljive posledice. In ravno zato se jih je treba izogibati.
Pri mladih strelcih je to še bolj opazno. Prvi streli morajo biti brez negativnih izkušenj. Lovci pa prav uživamo, če kakšnemu začetniku podtaknemo hud kaliber in se smejimo presenečenju strelca. Pa smo naredili z tem več škode kot koristi.
Zadnje čase je v naših vrstah tudi vse več predstavnic nežnega spola. Izbira puške zanje je še bolj pomembna. Zato nemci imenujejo 308 tudi dekliški kaliber. Z pozitivnim prizvokom.

Upam, da tale post ne bo spet sprožil napačne reakcije. Če se kdo ne strinja pa naj napiše v katerem delu je napačen. In mislim, da kar paše k kroglam.