Stran 1 od 35 1234511 ... ZadnjiZadnji
Rezultati 1 do 10 od 341

Tema: Nemški prepeličar

  1. #1
    ZR7 Guest

    Privzeto Nemški prepeličar

    v v v v v
    Citat Bora je objavil:
    kdo mi lahko pove kaj več o tej pasmi in kako se obnese za lov na malo divjad, gonjo prašičev in pa krvosledništvo.
    hvala za mnenja
    lp
    Citat Kaludernik je objavil:
    Nemški prepeličar je vse stransko uporaben lovski pes in lahko ti rečem, da je univerzalec za srednjegorska lovišča. Odličen je za krvosledništvo, gonjo jelenjadi in d. prašiča ter prav tako izvrsten pri lovu na malo divjad predvsem zajca in raco mlakarico. Je izredno vodoljuben pes, zvest svojemu gospodarju, pri gonji kratek , res pravi šarivec. Kolegi iz LPN uporabljajo poleg brandel brakov za krvno sled pri ranjenih medvedih predvsem nemške prepeličarje. Prijeten in zvest tovariš je familiji in otrokom. Sam imam že dve generaciji n. prepeličarjev in ti lahko zagotovim, da je nemški prepeličar res prava izbira.

    Če se boš odločil za nemškega prepeličarja ti želim obilo užitka ob njem.
    Citat ZR7 je objavil:
    Kako je pri teh prepeličarjih, ki jih poznate z vnetji ušes?
    Citat Ganges je objavil:
    Kolega, ki ga ima pravi da nima težav z ušesi. Pa jagamo samo malo divjad in je torej na vsakem lovu v vodi. Pa naj bo to pri +30 ali pri -10 stopinjah. Pravi samo, da mu tu pa tam zunanji del ušesa očisti za vato in da ne smeš preveč noter rinit te vate.

    Drugače pa za ta lov, ki ga jaz poznam super uporaben in ubogljiv pes.

    Če se odločiš za krvosledništvo delaj samo to. Ne kombinirat gonje in krvosledništva, saj ti bo potem pes pri krvnem sledu potegnil po sveži sledi, ker ne bo takoj ločil kaj mora početi (ali goniti ali iskati). To se je zgodilo že pri več vodnikih. Pes naj bo specialist za tisto kar ga nameravamo uporabljati.

    lp
    Citat wolf1 je objavil:
    Nemški prepeličar je vsestranski pes.Vsi pravijo ne ga to učiti in ne ga ono učiti.Kot prvo moraš vedet za njegovo pasemsko skupino moraš narediti PNZ (preizkus naravnih zasnov) in to med drugim narediš vodo in mora goniti (glasno) zdravo divjad. Torej hočem naslednje povedat, da če ga hočeš kasneje preusmeriti v krvosledca je zelo težko in zelo veliko dela te čaka, ker pes ne more kar tako preklopit iz zdrave divjadi na obstreljeno divjad in iskanje.Če hočeš delat preizkus po krvni sledi mora pes imeti narejeno PNZ, da lahko sploh greš z njim v lovišče...

    Drugače pa zelo lepo delajo po krvni sledi ko jih natreniraš in so dovolj oštri za to delo, samo velikokrat na začetku jih zmoti sveža sled in kot veš ni dobro.

    Poslušnost je zelo dobra in so tudi dobri družinski psi.

    Glede ušes pa naslednje, se jim rado vnamejo ampak obstajajo kapljice ki hitro to zdravijo.

    Ne vem kje je Hubertus da kaj več napiše :wink:
    Citat Hubertus je objavil:
    No pa še jaz nekaj :lol: :

    Ko se temperatura v ozračju dvigne nad 15oC je nemški prepeličar praktično neuporaben, ker mu postane vroče in se zato hitro upeha. Če izvajamo lov ob vodi se ta težava nekoliko omili, ker se pes lahko ohladi v vodi, če pa gre za kraški ali hribovit teren, od psa ne bomo imeli velike koristi. Motal se nam bo okrog nog in nas z očmi prosil, da naj mu vendar damo že mir.
    Drugače je prepeličar, kot ste napisali že pred mano, vsestransko uporaben pes, ker pa je v zadnjem času njegova priljubljenost narasla, prihaja do paritvenih kombinacij, ki dajejo slabe potomce tako estetsko kot tudi delovno. Pojavila se je tudi displazija kolkov, pa čeprav to nekateri vztrajno tajijo, poznamo popadljive osebke, srečamo pa lahko tudi osebke, ki kažejo popolno nezanimanje za lov.
    Kar se tiče krvne sledi. Že večkrat se je izklazalo, da vztrajanje pri obvezni delovni preizkiušnji (PNZ) kot pogoju za izvajanje lova, prinaša več škode kot koristi. Dejstvo je, da se večina prepeličarjev uporablja za lov na divje prašiče, zato mi ni jasno zakaj mora vodnik psa terati v vodo po raco, če pa teh ne bo nikoli lovil. Po možnosti nima na razpolago v lovišču niti primerne vodne površine za šolanje. Popoln nesmisel je tudi (kot pravi Wolf) da mora pes najprej opraviti PNZ kjer mora goniti zdravo divjad (enako je z goniči) potem pa ga uvajamo v delo po krvni sledi kjer ne sme prijeti sledi zdrave divjadi....itd!
    Ušes vseh lovskih psov so podvržena vnetjem, ker so povešena. Če je dlaka daljša in če pes zahaja v vodo je nevarnost vnetja toliko večja vendar: ČE IMASTE CAJT GLANŠTRAT IN MAZAT VAŠE KANONE POTEM SI VZEMTE ŠE CAJT ZA SPUCAT UHE VAŠMU PSU!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
    Citat brane je objavil:
    Citat Hubertus je objavil:
    No pa še jaz nekaj :lol: :

    Ko se temperatura v ozračju dvigne nad 15oC je nemški prepeličar praktično neuporaben, ker mu postane vroče in se zato hitro upeha. Če izvajamo lov ob vodi se ta težava nekoliko omili, ker se pes lahko ohladi v vodi, če pa gre za kraški ali hribovit teren, od psa ne bomo imeli velike koristi. Motal se nam bo okrog nog in nas z očmi prosil, da naj mu vendar damo že mir.

    Drugače je prepeličar, kot ste napisali že pred mano, vsestransko uporaben pes, ker pa je v zadnjem času njegova priljubljenost narasla, prihaja do paritvenih kombinacij, ki dajejo slabe potomce tako estetsko kot tudi delovno. Pojavila se je tudi displazija kolkov, pa čeprav to nekateri vztrajno tajijo, poznamo popadljive osebke, srečamo pa lahko tudi osebke, ki kažejo popolno nezanimanje za lov.

    Kar se tiče krvne sledi. Že večkrat se je izklazalo, da vztrajanje pri obvezni delovni preizkiušnji (PNZ) kot pogoju za izvajanje lova, prinaša več škode kot koristi. Dejstvo je, da se večina prepeličarjev uporablja za lov na divje prašiče, zato mi ni jasno zakaj mora vodnik psa terati v vodo po raco, če pa teh ne bo nikoli lovil. Po možnosti nima na razpolago v lovišču niti primerne vodne površine za šolanje. Popoln nesmisel je tudi (kot pravi Wolf) da mora pes najprej opraviti PNZ kjer mora goniti zdravo divjad (enako je z goniči) potem pa ga uvajamo v delo po krvni sledi kjer ne sme prijeti sledi zdrave divjadi....itd!


    Prepeličarju, ki bo vsakodnevno najmanj dve uri aktiven, ne bo delalo problema vreme pri 35 stopinjah C nič drugače, kot kateremu drugemu lovskemu psu. To je odvisno od kondicije in samo kondicije. Marsikdo se je že lahko prepričal kaj dela z hanoverancem pa tudi ptičarjem pri 25 stopinjah c. Problem je v tem, da imamo vedno bolj debele pse, zaradi pomanjkanja časa za delo z njimi. To je bilo povdarjeno tudi na zadnji razstavi v Slovenjgradcu za to pasmo.

    Glede na priljubljenost in univerzalnost pasme ter številu psov bi moralo biti ravno drugače, kot dejansko stanje je.

    Kar se pa tiče PNZ. Vedno in še danes trdim, da je PNZ preizkus pri katerem se ocenjujejo vzrejne zasnove psa. Na njem strokovno ugotovimo kaj pes prinese na svet in ali bo za razplod ali ne. Uporanostne preizkušnje pa so tiste, kjer se nadalje strokovno ocenjujejo naučene kvalitete psa, ki pogojujejo ali je pes uporaben za lov ali ne, oziroma za katero vrsto lova. Sem popolnoma zagovornik, da bi lahko prepeličarja pa tudi druge pasme lahko uporabljali le za posamezne vrste lova, če bi opravili potrebno uporabnostno preizkušnjo za to vrsto lova. Sicer pa, če se s prepeličarjem ukvarjaš nujno potreben čas, imaš najbolj vsestransko uporabnega lovskega psa.

    Izkušen kinolog uporablja za čiščenje ušes svojih prepeličarjev 3% vodikov peroksid. Reče, da se obnese in ni nikoli problema.

    lp
    Citat Prsk je objavil:
    Mene pa zanima, če kdo uporablja nem. prepeličarja izključno za divje prašiče (pa mogoče eventuelno za zajca in lisico)? Kako se obnese pri delu in kaj je pomembno pri šolanju?

    LP! :lol:
    Citat Hubertus je objavil:
    Šolanje psa za lov na divje prašiče ali pa na zajca in lisico se do neke mere izkjučujejo, ker je za slednjega potrebna natančnost in vztrajnost medtem, ko je za divje prašiče potreben pogum oz. ostrina, pri iskanju pa je pes lahko bolj površen. Vonj divjih prašičev je namreč neprimerno bolj intenziven kot pa vonj zajca ali lisice.
    Prej kot vse drugo moraš vedeti, da je potrebno (žal) v Sloveniji opraviti PNZ za posamezno pasemsko skupino, če hočeš s psom izvajati lov. Prepeličar mora pokazati voljo do iskanja (šarjenja) na suhem in v vodi, biti mora prinašalec po suhem in iz vode, izdelati mora vlečko pernate in dlakaste divjadi...itd. Šele ko to opravi se lahko začneš pogovarjati o lovu na divje prašiče.
    Pes, ki ga bomo že mladega vodili na lov na veliko divjad ali v obore s prašiči, bo postal površen in bo delal z visokim nosom ter z očmi. Tak pes bo le s težavo opravil vajo po vlečki zajca ali fazana kar pomeni težave na PNZ-ju.
    V zadnjem času se 90% prepeličarjev uporablja za lov na divje prašiče. Ker so psi slabo pripravljeni na predpisano lovsko preizkušnjo (psi so namenjeni zgolj lovu na prašiče, lovišča pa niti ne dopuščajo šolanja za poljski lov), brez nje pa ne smejo loviti, prihaja do popuščanja pri kriterijih. Med plemenjake tako prihaja vse več psov, ki si tega ne zaslužijo, kar se odraža ko padec delovne kvalitete psov.
    Ločiti bi bilo potrebno vzrejne preizkušnje (prepeličarji to sicer imajo a še vedno jo opravi preveč psov) medtem, ko so lovne preizkušnje potrebne le za obstoj LKD-jev.
    Citat cherrug je objavil:
    Hubertus! Sam vem za vsaj dva prepeličarja "rjavca", ki sta opravila PNZ brez šolanja na mali divjadi. Pes in psica sta bila samo v akcijah na prašiče. Nobena težava tudi ni opraviti uporabnostno preizkušnjo vendar je za to potrebno malo šolanja. Nekateri so tudi odlični na krvni sledi. Sam sem odraščal ob dveh psičkah (Dina in Bela). Obe sta bile vrhunske v delu in lepoti. Vsak lov je bil ob njima čisti užitek. Obe sta iskale po krvni sledi (Bela- 40+ kom.). 3 srnjake je ulovila in držala (oplazni strel). Večinoma smo nad njima lovili malo divjad (race, fazane). V 6 mesecih smo ostali brez obeh. Ena raka na seskih in druga na dlesnih. Belo smo dvakrat operirali vendar ..... To je bla totalna katastrofa (Dina je imela 9 in Bela 6). Z njima sem odraščal in se tudi sam mnogo naučil. Mam ogromno fotk na papirju in enkrat ko bom mel čas jih bom nekaj "poskeniral" in spravil tuki gor.
    Nemški prepeličar je no.1 !!!
    Citat brane je objavil:
    Citat Hubertus je objavil:
    Ločiti bi bilo potrebno vzrejne preizkušnje (prepeličarji to sicer imajo a še vedno jo opravi preveč psov) medtem, ko so lovne preizkušnje potrebne le za obstoj LKD-jev.
    :?: :?:

    Ne vem kaj imajo LKD z lovnimi preizkušnjami prepeličarjev, saj je to domena VK, če pa gre za državno preizkušnjo je to domena KZS.

    Teoretično imaš Hubertus prav. Če bo pes celo leto na ketni, bo dober samo za divje prašiče. Takšni prepeličarji pogosto izkazujejo tudi veliko agresivnost, saj niso socializirani. Vendar to ni pes, ki bi bil za na ketno, temveč je zelo navezan in privržen vodniku, zato bi naj bil večino dneva z njim. Le psi, ki se jim to omogoči, pokažejo polno kvaliteto, ki se od njih pričakuje in sicer v poljskem delu, vodnem delu in gozdnem delu. Logično je da je v današnji potrošniški družbi, ko nam kronično primanjkuje časa, le malo vodnikov, ki lahko to psu zagotovijo. Zato tudi ni čudno, da najdemo najboljše prepeličarje (v delovnem smislu) ravno na kmetijah ali pa pri mlajših upokojencih, ki se psu lahko dovolj posvečajo.

    lp
    Citat Hubertus je objavil:
    Citat brane je objavil:
    Ne vem kaj imajo LKD z lovnimi preizkušnjami prepeličarjev, saj je to domena VK, če pa gre za državno preizkušnjo je to domena KZS.
    PNZ-je za šarivce organizirajo LKD-ji in ne VK! PNZ pa rabiš zato, da lahko izvajaš lov medtem, ko za vzrejo potrebuješ vzrejno preizkušnjo. Na vzrejni preizkušnji se gleda tudi rezultat s PNZ-ja. Ker PNZ opravijo tudi taki psi, ki se ne odrežejo najbolje in jim je ocena podeljena samo zato, da lahko z njim jagajo, se taki psi prebijejo tudi do vzrejne preizkušnje kjer tudi kakšen skozi pade.
    Citat brane je objavil:
    Citat Hubertus je objavil:
    Citat brane je objavil:
    Ne vem kaj imajo LKD z lovnimi preizkušnjami prepeličarjev, saj je to domena VK, če pa gre za državno preizkušnjo je to domena KZS.
    PNZ-je za šarivce organizirajo LKD-ji in ne VK! PNZ pa rabiš zato, da lahko izvajaš lov medtem, ko za vzrejo potrebuješ vzrejno preizkušnjo. Na vzrejni preizkušnji se gleda tudi rezultat s PNZ-ja. Ker PNZ opravijo tudi taki psi, ki se ne odrežejo najbolje in jim je ocena podeljena samo zato, da lahko z njim jagajo, se taki psi prebijejo tudi do vzrejne preizkušnje kjer tudi kakšen skozi pade.
    Pa smo spet tam. Hubertus očitno se nisva prav razumela. Dejansko organizirajo LKD PNZ za šarivce, vendar samo šarivca z PNZ lahko imaš doma le v vitrini, ali pa oprčenega spremljevalca na lovu, če upoštevamo določila toliko opevanega Pravilnika o uporabi lovskih psov. Sicer pa PNZ lahko opravljajo psi stari 9 mesecev. Gotovo s tako neizkušenim psom še ne bomo jagali divjih prašičev.

    Kar se tiče padanja skozi. Ni problem samo pri tej pasemski skupini, ampak pri vseh. To je pač druga zgodba in stvar veleumne stroke, vendar, če bomo želeli zadeve izboljšati, bomo morali kdaj tudi pokazati na koga, ki ima ime in priimek z argumentiranimi dokazi o vrsti storjene napake pri ocenjevanju, ne pa da pustimo, da vodnike na preizkušnjah taki velei nazivajo z butli ipd. prispodobami. Vendar to lahko argumentirano stori le drugi strokovnjak, nikakor pa ne ubogi vodnik - "butl".

    lp
    Citat Hubertus je objavil:
    Iz Pravilnika:

    (3) Vsaka oblika individualnega ali skupnega lova na malo divjad se lahko izvaja le ob prisotnosti šolanega lovskega psa, ki je opravil ustrezno preizkušnjo in sicer:
    a) Za lov v gozdu (gozdno delo) se uporablja:
    goniče, brak-jazbečarje in jamarje, ki so uspešno opravili preizkušnjo naravnih zasnov (PNZ) za svojo pasemsko skupino;
    ptičarje, ki so opravili vsestransko uporabnostno preizkušnjo za ptičarje (VUP);

    šarivce, ki so opravili uporabnostno preizkušnjo za šarivce;
    prinašalce (retrieverje), ki so opravili najmanj lovsko preizkušnjo za prinašalce.
    b) Za vse vrste lovov na malo poljsko divjad se uporablja:
    ptičarje, ki so opravili najmanj jesensko vzrejno preizkušnjo (JVP) ali poljsko preizkušnjo (PP) ali širšo poljsko preizkušnjo (ŠPP) ali vsestransko uporabnostno preizkušnjo (VUP);

    šarivce, ki so opravili najmanj jesensko vzrejno preizkušnjo (JZP) ali uporabnostno preizkušnjo;
    jamarje, ki so opravili najmanj uporabnostno preizkušnjo za pse jamarje;
    prinašalce (retrieverje), ki so opravili najmanj lovsko preizkušnjo za retrieverje.
    c) Za vse vrste lova na vodno divjad se uporablja:
    ptičarje, ki so opravili najmanj jesensko vzrejno preizkušnjo (JVP), širšo poljsko preizkušnjo (ŠPP) ali vsestransko uporabnostno preizkušnjo (VUP);

    šarivce, ki so opravili najmanj jesensko vzrejno preizkušnjo (JVP) ali vsestransko uporabnostno preizkušnjo (VUP);
    jamarje, ki so opravili najmanj uporabnostno preizkušnjo ali vsestransko uporabnostno preizkušnjo (VUP) za pse jamarje;
    prinašalce (retrieverje), ki so opravili najmanj lovsko preizkušnjo v prinašanju za retrieverje, lovsko vsestransko uporabnostno preizkušnjo (VUP) ali specialno lovsko preizkušnjo za retrieverje.


    Če prav razumem lahko z opravljenim PNZ-jem (uporabnostno preizkušnjo katero organizirajo LKD-ji) lovimo v gozdu t.j. lov na prašiče in ostalo veliko divjad ter malo gozdno divjad. Lahko lovimo vso malo poljsko divjad, čemu je prepeličar tudi prvenstveno namenjen (to niti nima pretiranega pomena) le pri lovu na vodno divjad mora biti prepeličar nekoliko bolj izobražen. Se pravi? PNZ kot pogoj za pravico do lova velja, ali se motim? Je pod uporabnostno preizkušnjo, katero zahteva pravilnik, mišljeno kaj drugega kot PNZ za šarivce? Če se motim me prosim popravi.

    Citat brane je objavil:
    Sicer pa PNZ lahko opravljajo psi stari 9 mesecev. Gotovo s tako neizkušenim psom še ne bomo jagali divjih prašičev.
    To je stvar presoje posameznika. Na lovu na divje prašiče sem videl tudi šestmesečne pse. Povsem njihov problem.

    Citat brane je objavil:
    To je pač druga zgodba in stvar veleumne stroke, vendar, če bomo želeli zadeve izboljšati, bomo morali kdaj tudi pokazati na koga, ki ima ime in priimek z argumentiranimi dokazi o vrsti storjene napake pri ocenjevanju, ne pa da pustimo, da vodnike na preizkušnjah taki velei nazivajo z butli ipd. prispodobami
    Ah ti nesrečni Srečko :lol: :lol: . Sodniki so vedno bili in bodo tudi ostali krvavi pod kožo zato ni pričakovati, da se bo na tem področju kaj spremenilo. Sprememb so potrebni pravilniki, ki zaradi svoje nesmiselnosti vsebine kratko malo silijo sodnike v anomalije in nestrokovne odločitve, vodniki pa se zaradi takih pravilnikov zatekajo k špekulacijam, površnosti, goljufijam, spletkam...itd. Po kratki presoji ugotovimo, da pravilniki, ki naj bi zagotavljali ustrezno strokovnost vzreje, v praksi delujejo ravno nasprotno in naredijo več škode kot pa koristi. Kar pa je še najbolj moteče: vse to plačujemo vodniki in lovci sami.
    Citat Breza je objavil:
    Na prepeličarje se sicer ne spoznam, zato me zanima, ali je tu tako kot pri mnogih drugih pasmah lovskih psov: PNZ je zgolj (kot že ime pove) preizkus NARAVNIH zasnov, uporabnostna preizkušnja (kakršna koli) pa že vsebuje tudi določene priučene discipline, ki so potrebne za izvajanje posamezne vrste lova? Načeloma to naj ne bi bilo eno in isto....ali pač?

    Zanima me tudi ali ima kdo mogoče pravilnik za JZP za prepeličarje?

    Verjetno bi bilo za marsikaterega bralca foruma (in seveda tudi vodnika prepeličarja) to zelo zanimivo.

    Lp, B.
    Citat medvedar1 je objavil:
    Jaz sem bil v zadnjih dveh letih na preizkušnjah s tremi psi. Nikoli se nismo pogovarjali o PNZ ali jesenski preizkušnji (kot je napisal Hubertus, čeprav je to mogoče točno) ampak o mladinski preizkušnji in vzrejni preizkušnji za nemške prepeličatje. Imam nekje tudi pisni dokument po katerem sem učil svoje in še nekatere pse.
    Vzrejna preizkušnja vsebuje 6 disciplin, mladinska pa 4.
    Za odlično oceno potrebuješ 150 točk z vzrejne oz 120 točk z mladinske tekme (to je po spominu!). Po tolmačenjih sodnikov z uspešno končano mladinsko preizkušnjo lahko še eno leto loviš in pripravljaš psa v lovišču, potem pa moraš narediti vzrejno preizkušnjo s pozitivno oceno.
    Za pleme sodniki predlagajo n. prepeličarje, ki so naredili vzrejno preizkušnjo, po tem ko jih dodatno ocenijo na ti. vzrejnem pregledu. Tedaj določijo tudi možne plemenjake za vsako psičko.
    Last edited by ZR7; 15. December 2007 at 19:51.

  2. #2
    ZR7 Guest

    Privzeto

    v v v v v

    Citat brane je objavil:
    Citat Hubertus je objavil:
    Ah ti nesrečni Srečko :lol: :lol: . Sodniki so vedno bili in bodo tudi ostali krvavi pod kožo zato ni pričakovati, da se bo na tem področju kaj spremenilo. Sprememb so potrebni pravilniki, ki zaradi svoje nesmiselnosti vsebine kratko malo silijo sodnike v anomalije in nestrokovne odločitve, vodniki pa se zaradi takih pravilnikov zatekajo k špekulacijam, površnosti, goljufijam, spletkam...itd. Po kratki presoji ugotovimo, da pravilniki, ki naj bi zagotavljali ustrezno strokovnost vzreje, v praksi delujejo ravno nasprotno in naredijo več škode kot pa koristi. Kar pa je še najbolj moteče: vse to plačujemo vodniki in lovci sami.
    Odlično napisano Hubertus! In če k temu še prišteješ povprečno starost taistih kinoloških sodnikov, dobiš zelo čuden račun.

    Medvedar1 je pravilno ugotovil kar se tiče PNZ. Je mladinska preizkušnja in vzrejna preizkušnja ali A in B tekma.

    Sicer pa je prepeličar odličen in vsestranski pes za lov tako za poljsko in vodno delo, kot krvno sled in divje prašiče. Z svojo vsestranskostjo lahko zadovoljuje potrebe večine lovcev, seveda ob ustreznem vodenju in šolanju.

    Nemški prepeličar se je pri nas pojavil že leta 1930, vendar izredno redko. Več jih je bilo na območju Zagreba v RH. Janko Lokar ga je takrat uvrščal v takega psa, ki tvori prehod med ptičarjem in španjeli, z večimi lastnostmi španjelov. V sredini 70. let ga omenjata Janko Lavrič in Ivan Rihter, vendar bi naj bil na našem območju takrat prisoten šele nekaj let. Takrat so poznali le rjave in belorjave pse. Iz pravilnika o standardih lovskih psov JKS 1980 pa je moč razbrati, da se vzrejajo samo dvobarvni psi.

    Veliko kontradiktornosti in nepoznavanja matičnih vzrejnih napotkov in veliko, res veliko nepotrebne in za vzrejo škodljive evtanazije mladičkov.

    Nemški prepeličar je srednje velik, prej bi lahko rekli manjši deloven lovski pes, prvenstveno namenjen za delo v gozdu in vodi, na polju pa naj bi bil le pomočnik, ko za to obstaja potreba. Za to je bil vzrejen in takšni so tudi napotki vzreje.

    Glede svoje ostrine je zelo uporaben za krvno sled oziroma, kot je v svojih usmeritvah napisal Janko Lavrič, da je mogoče za to pripraviti vsakega psa, ki ima dober nos in ki je vsaj malo oster, le šolati ga je treba. Za tisto ta zadnje pa nam žal ostaja vse premalo časa. Vendar pri vseh lovcih le ni tako. Pri nas je na letošnji memorialni tekmi Alojza Arka v vodnem delu zmagal nemški prepeličar in ugnal celo vrsto izvrstnih ptičarjev. In kaj je najbolj interesantno, da vodnik v celotnem lovišču (nekaj manj kot 5000 ha) nima lovne površine z tako vodo, da bi lahko pes zaplaval. Nekaj je inproviziral z zajezitvijo domačega potoka, drugo pa je bilo vztrajno šolanje v drugih loviščih v spremstvu prijateljev lovcev.

    Damayanti me je že žicala, da bi tudi o tej pasmi kaj pripravil iz uradnih pravilnikov, ki jih kinološki sodniki tako zvesto skrivajo, da se ja kdo ne bi kaj iz njih naučil. Sem ji že pred časom obljubil, ko bo slabo vreme. Pa noče in noče biti slabo. Vsak dan je bolj pomladansko. Se bom skušal potruditi.

    lp
    Citat Hubertus je objavil:
    Smo se oddaljili od bistva, ki sem ga hotel izpostaviti.

    Iz napisanega lahko razberem, da sodniki za šarivce ocenjujejo prepeličarje na mladinski in vzrejni preizkušnji, LKD-ji organizirajo za prepeličarje PNZ, pravilnik o uporabi psov pa od prepeličarjev zahteva uporabnostno preizkušnjo. Torej gre za en kup neusklajene terminologije in razumevanja namembnosti posameznih prireditev.
    Dejansko stanje je podobno, kot je opisal Medvedar. Prepeličar mora namreč opraviti najprej mladinsko preizkušnjo na kateri prezentira prirojene lastnosti (preizkušnja se iztoveti s PNZ pri drugih pasmah), kasneje mora opraviti še vzrejno preizkušnjo, ki je osnova določitve vzrejne vrednosti na vzrejnem pregledu in ki je hkrati tudi pogoj za izvajanje lova. Brez vzrejne preizkušnje ni lova!!!!!!!!!!!
    To je absurd, ki v ozadju skriva vse drugo razen koristi za razvoj lovske kinologije. Nemogoče je namreč, da so vsi lovni prepeličarji tudi vzrejno sposobni oz. drugače rečeno: če vsi prepeličarji ne opravijo vzrejne preizkušnje, kaj se z njimi zgodi? A z njimi res ne lovijo? Jim je na vzrejni preizkušnji pogledano mogoče skozi prste samo, da lahko izvajajo lov??? Kakšen vpliv ima na vzrejo pes, ki opravi vzrejno preizkušnja samo zato, da bo vodnik z njim lahko jagal? Zakaj mora vzrejno preizkušati psa tudi nekdo, ki si ne želi vzreje, plačati in opraviti pa mora (tako ali drugače) vseeno?
    Citat brane je objavil:
    Pa smo spet tam. Hubertus očitno se nisva prav razumela. Dejansko organizirajo LKD PNZ za šarivce, vendar samo šarivca z PNZ lahko imaš doma le v vitrini, ali pa oprčenega spremljevalca na lovu, če upoštevamo določila toliko opevanega Pravilnika o uporabi lovskih psov.
    LKD dejansko organizira mladinsko preizkušnjo (PNZ) in tudi vzrejno preizkušnjo za šarivce torej je vse preizkušanje v domeni LKD.
    Citat brane je objavil:
    Citat Hubertus je objavil:
    LKD dejansko organizira mladinsko preizkušnjo (PNZ) in tudi vzrejno preizkušnjo za šarivce torej je vse preizkušanje v domeni LKD.
    Čisto dobesedno LKD organizirajo PNZ za šarivce. Sem pa spadajo tudi prepeličarji. Vse ostalo je v rokah kinoloških sodnikov oz. VK.

    Nikakor se nismo oddaljili od teme, saj je naslov Nemški prepeličar.

    Skozi debato smo prišli do skupne ugotovitve, da je preveliko nepotrebnega birokratizma ob dejstvu, da pasmo kljub razširjenosti, še vse premalo poznamo in ravno na to sem v svoji debati tudi želel opozoriti.

    Je pa tako, kot pri drugih lovskih pasmah, zelo težko priti do pravilnikov in aktualnih sklepov VK tako, da vodniki vseprepogosto ne vedo, kaj se od psa na preizkušnji zahteva oziroma kakšni so vzrejni cilji.

    lp
    [quote="Breza"]Društvo ljubiteljev prepeličarjev
    CELJE

    PRAVILNIK ZA VZREJO NEMŠKIH PREPELIČARJEV


    I. Splošna določila
    1. člen
    Ta pravilnik ureja in določa:
    - cilje in namen vzreje
    - pristojnosti vzrejne komisije
    - pogojev za pridobitev vzrejnega dovoljenja
    - pogojev za paritve
    - predpise o leglih
    - vodenje knjige plemenjakov in plemenk
    - vodenje knjige šolanih nemških prepeličarjev.

    2. člen
    Pravilnik povzema in dopolnjuje določila Pravilnika o strokovnem delu KZS – II. Vzreja pasemskih psov in vzrejni pregledi. V primerih, ki jih ta pravilnik ne obravnava, veljajo določila Pravilnika o strokovnem delu KZS in pravilniki FCI iz tega področja.


    II: Vzreja

    3. člen
    Pristojnosti vzrejne komisije
    - da vodi vzrejo psov pasme Nemški prepeličar
    - da organizira in izvaja vzrejne preglede
    - da v skladu s Pravilnikom o strokovnem delu (PSD) in tem pravilnikom izdaja, podaljšuje
    in odvzema vzrejna dovoljenja
    - da vodi evidenco vseh vzrejno pregledanih psov
    - da vodi evidenco vseh šolanih psov
    - da v primeru kršitev pri vzreji predlaga pristojnemu organu prepoved vzreje vzreditelju ali
    lastniku plemenjaka
    - da spremlja razvoj pasme in v primeru negativnih pojavov predlaga spremembe pogojev za
    vzrejo
    - da spremlja spremembe standarda pasme in o tem obvešča sodnike in vzreditelje.

    4. člen
    Namen vzreje nemškega prepeličarja
    Vzreja nemškega prepeličarja kot lovskega psa, je usmerjena na njegovo uporabo. Nemški prepe1ičar je pred strelom sledoglasen šarivec v gozdu, na polju in v vodi, po strelu pa krvoslednik in donašalec male divjadi.
    Vsestranska uporaba zahteva psa , ki je po obliki in telesnih ter lovskih sposobnostih kos svoji nalogi. Zato mora biti celotna vzreja usmerjena v ta cilj.
    Po barvi razlikujemo dve plemeni nemških.prepelčarjev, rjavce in rjave serce. Kakor je barva različna, tako sta tudi tip in značaj prepeličarjev različna. Rjavci so kompaktnejši in težjega tipa, po značaju bolj mirni in vodljivejši, primerni za delo pred puško, obnesejo se v nižinskih in gričevnatih loviščih.
    Serci so lažjega tipa, živahni in ognjevitega temperamenta, sledovoljni in primerni za gozdnata sredogorska in gorska lovišča.
    Vzreja se vodi ločeno. Le tam kjer grozi pri rjavcih da opeša sledavoljnost in glas, se lahko poslužimo osvežitve krvi s kakšnim odličnim sercem. Tako ni nobene rjave linije več, ki ne bi dobila take »injekcije« , dočim ni bilo treba osveževati krvi pri sercih.

    5. člen
    Vzrejni pogoji
    Za vzrejo se lahko uporablja prepeličarja, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
    - da je v posesti organiziranega lovca, ki psa – psico uporablja za lov.
    - da ima veljavno originalno rodovno listino izdano od države, ki je članica FCI in je vpisan v rodovno knjigo KZS ( SLR ).
    - da ima veljavno vzrejno dovoljenje in je vpisan v knjigo plemenjakov in plemenk nemških prepeličarjev z I. ali II. vzrejno oceno ali pogojno z III. vzrejno oceno.
    - da ima opravljeno slikanje stopnje displazije kolkov v starosti najmanj 12 mesecev in stopnja ni višja od HD FREI - . Slikanje kolkov ni obvezno (se pa priporoča), razen v primerih, če komisija na vzrejnem pregledu ne posumi o možnosti displazije in zahteva slikanje pred izdajo vzrejnega dovoljenja. Slikanje kolkov je tudi obvezno za vse potomce iz istega legla (iz iste paritvene kombinacije), če se ugotovi, da ima eden od potomcev displazijo kolkov.
    - da je psica stara najmanj 14 mesecev ob drugi gonitvi in ni starejša od 8 let na dan paritve
    - da je pes plemenjak v času parjenja star najmaj 18 mesecev
    - da je psica zdrava in v dobri kondiciji.
    - da ima psica v koledarskem letu lahko samo eno leglo, izjeme obravnava vzrejna komisija na podlagi predhodne prošnje vzreditelja, vendar morajo za predčasno paritev obstajati zelo tehtni razlogi in interesi za pomembnost take paritve.
    - da ima vzreditelj možnosti za vzrejo mladičev, to je primeren prostor, prehrano in čas, ki
    ga je potrebno posvetiti leglu.

    Poleg navedenih pogojev se vzreditelju priporoča še izpolnitev naslednjih pogojev:
    - da ima vnaprej dogovorjene odjemalce za večino mladičev,
    - da je leglo toliko zgodno, da je možna oddaja mladičev do konca junija.

    6. člen
    Vzrejni pregledi.
    Vzrejna dovoljenja podeljuje Vzrejna komisija za nemške prepeličarje na podlagi opravljenega vzrejnega pregleda in ugotovljene vzrejne kvalitete. Vzrejne preglede organizira vzrejna komisija najmanj enkrat letno, termin pregleda pa mora biti planiran v določenem roku in objavljen skupaj z letnim planom kinoloških prireditev na začetku leta v reviji Lovec in Kinolog. Na vzrejnih pregledih komisija najmanj treh sodnikov, (zaželjeno pa je več sodnikov) oceni zunanjost psov in odstopanja od standarda nemškega prepeličarja, pri tem pa ni v ničemer vezana na predhodne telesne ocene psa, nadalje upošteva opravljene delovne preizkušnje in določi vzrejno vrednost posameznega psa. Komisija upošteva tudi kvaliteto potomcev v posameznih paritvenih kombinacijah.

    7. člen
    Pogoji za pridobitev vzrejnega dovoljenja:
    1. da so vsi psi vpisani v rodovno knjigo KZS - SLR - Pr in posedujejo veljavno rodovno
    listino - rodovnik
    2. da so se lastniki psov pravočasno prijavili na vzrejni pregled in predložili kopije zahtevanih
    dokumentov
    - fotokopijo rodovnika - obojestransko
    - fotokopijo delovnih preizkušenj
    - fotokopijo izvida o stopnji displazije kolkov na podlagi slikanja kolkov v starosti najmanj
    12 mesecev pri inštitutih in klinikah , ki imajo koncesijo po sklepih SS KZS za območje
    Slovenije ter pri tujih inštitucijah in klinikah, ki imajo koncesijo v matični deželi, s tem,
    da stopnja displazije ne presega stopnje HD FREI - , če to zahteva vzrejna komisija na
    podlagi 5. člena tega pravilnika.
    - fotokopijo telesne ocene
    3. da so psi in psice na dan vzrejnega pregleda stari najmanj 14 mesecev
    4. da imajo vsi psi in psice najmanj odlično ali prav dobro oceno zunanjosti (ali dobro
    za pogojno vzrejno dovoljenje), opravljeno na telesnem ocenjevanju, ocene iz razstav se na
    vzrejnih pregledih ne upošteva
    5. da imajo opravljeno:
    - uporabnostno preizkušnjo z I. ali II. oceno, ali III. oceno s tem, da so ocene v predmetih-
    nos, glasna gonja, volja za delo po sledi in veselje do vode najmanj 3 (tri).
    - vzrejno preizkušnjo z I. ali II.oceno, ali dosegajo najmanj pogoje za II. oceno, razen v
    predmetih - donašanje pernate divjadi, donašanje zajca in donašanje pernate divjadi iz
    vode. Namesto teh predmetov se psu prizna I. ali II. oceno na uporabnostni preizkušnji v
    delu po krvni sledi za vse pasme lovskih psov.

    8. člen
    Vzrejni razredi in izdaja vzrejnega dovoljenja.
    Po vzrejnem pregledu in proučitvi dokumentacije vzrejna komisija izda vzrejna dovoljenja- knjižice psom in psicam, ki so uspešno opravili vzrejni pregled, pri čemer jih razvrsti v vzrejne razrede in sicer:
    - najvišji vzrejni razred z oznako I in I-A,
    - srednji vzrejni razred z oznako II,
    - nižji vzrejni razred z oznako III,
    - vzrejna prepoved z oznako 0

    Vzrejne ocene se označujejo z rimskimi številkami in sicer:

    Prva rimska številka pomeni oceno zunanjosti – I. odlično, II. prav dobro III. dobro
    Druga rimska številka, ki stoji za poševno črto ( n.p.r. I/I ), pa pomeni delovno oceno (nagradni razred) in oznako preizkušnje – vzrejna V, uporabnostna U in vzrejna z krvno sledjo V/KS ( n.p.r. I/I-V).

  3. #3
    ZR7 Guest

    Privzeto

    9. člen
    Pogoji za dosego vzrejnih razredov.

    Najvišji vzrejni razred z oznako I/.

    Psi in psice z odlično telesno oceno, ki ne kažejo nikakršnih odstopanj od standarda pasme ter imajo skladno in brezhibno telesno zgradbo in kondicijo. Poleg tega psi in psice ne smejo imeti niti minimalne stopnje displazije kolkov ( HD FREI - ).

    Psi in psice, ki so dali kvalitetne potomce v dveh leglih, najmanj 2/3 mladičev z odlično oceno in 1/3 s prav dobro oceno v vsakem leglu, ocenjenih na vzrejnem pregledu in doseženo I. ali II. oceno na vzrejni ali uporabnostni preizkušnji, prejmejo oznako I-A /.

    Srednji vzrejni razred z oznako II/.

    Psi in psice z prav dobro telesno oceno, ki v veliki meri in v najpomembnejših značilnostih ustrezajo idealnim kriterijem svoje pasme ter je njihova telesna zgradba in kondicija skoraj brezhibna. Poleg tega ne smejo presegati najmanjšo stopnjo displazije kolkov (HD FREI - ).

    Poleg navedenih pogojev za I in II. vzrejni razred morajo psi in psice doseči tudi minimalne ocene na delovnih preizkušnjah in sicer:
    - I. ali II. oceno na uporabnostni preizkušnji, ali III. oceno na uporabnostni preizkušnji s
    tem, da so ocene v predmetih – nos, glasna gonja, volja za delo po sledi in veselje do
    vode najmanj 3 (tri).
    - I. ali II. oceno na vzrejni preizkušnji

    V I. ali II. vzrejni razred se lahko razvrsti tudi prepeličarje, ki so vodeni v gorskih in hribovskih loviščih in niso prejeli dovolj visoke ocene iz donašanja male divjadi na vzrejni preizkušnji, (donašanje zajca in pernate divjadi na vlečki in iz vode), ki bi opravičila II. oceno, se lahko namesto teh predmetov prizna I. ali II. oceno iz uporabnostne preizkušnje v delu po krvni sledi za vse pasme lovskih psov po pravilniku KZS.

    Nižji vzrejni razred z oznako III/.

    Psi in psice z dobro telesno oceno, ki imajo nekaj manjših hib v telesni zgradbi, vendar ne odstopajo od tipičnosti pasme. Poleg tega ne smejo presegati najmanjše stopnje displazije kolkov (HD FREI - ).
    Vsled zelo stroge vzrejne politike pri vzreji nemškega prepeličarja se za ta vzrejni razred ne izdaja vzrejnega dovoljenja.

    Psom in psicam se lahko izjemoma izda pogojno vzrejno dovoljenje, največ za dobo enega leta (za eno leglo oziroma en skok), ki so dosegli III. vzrejni razred in najmanj I. oceno na vzrejni ali uporabnostni preizkušnji. Poleg navedenih pogojev ne smejo presegati najmanjšo stopnjo displazije kolkov (HD FREI - ).

    Psu in psici se pogojno vzrejno dovoljenje lahko podaljša, če vzreditelj z dokumentirano vlogo dokaže, da je vsaj 2/3 mladičev iz legla prejelo odlično ali prav dobro telesno oceno (na vzrejnem pregledu) ter 2/3 mladičev opravilo vzrejno preizkušnjo z I. ali II. oceno.

    Vzrejna prepoved z oznako 0 (nič)

    Vzrejna komisija odkloni izdajo vzrejnega dovoljenja psom in psicam, ki prejmejo zadostno telesno oceno in odstopajo od idealne telesne zgradbe glede na standard pasme.

    Komisija mora biti še posebej pozorna na naslednje dedne hibe, ki psa izločijo iz vzreje:
    - nepopolno zobovje
    - pred in podsekavo zobovje (prognathismus)
    - križni ugriz
    - monorhizem, kryptorhizem
    - ektropij, entropij
    - slepota
    - črna in siva barva dlake
    - spremenbe na koži (dermatitis, atiopija)
    - katera koli atipičnost glede zahteve standarda
    - epilepsija
    - slab značaj, rokoplahost, streloplahost, strah pred divjadjo in popadljivost.

    Na vzrejnem pregledu mora lastnik psa predložiti v pregled vse zahtevane dokumente v originalu, ki mu jih komisija po pregledu takoj vrne, zadrži pa kopije dokumentov, ki morajo biti istovetni originalu. V primeru, da so izpolnjeni vsi za vzrejo zahtevani pogoji, komisija najpozneje v 30. dneh izda vzrejno dovoljenje in ga pošlje lastniku psa.

    10. člen
    Izdano vzrejno dovoljenje je praviloma trajno, psom velja dokler so v dobri paritveni kondiciji, psicam pa do dopolnjenega osmega (8) leta starosti, razen če vzrejna komisija ne ugotovi vzrokov za njegov odvzem, ki so določeni v 12. členu tega pravilnika. Vzrejni pregled se lahko na željo lastnika tudi ponavlja, vzrejna ocena pa se lahko spremeni.

    11. člen
    Izredni vzrejni pregled.
    Izjemoma lahko vzrejna komisija na prošnjo lastnika tudi izredno vzrejno pregleda psa ali psico in mu/ji izda vzrejno dovoljenje, vendar le v primerih, ko je pes ali psica uvožen iz tujine in je to pomembno za osvežitev vzrejnih linij, pri tem pa morajo biti v celoti upoštevana določila 7., 8. in 9. člena tega pravilnika. Če pes ali psica še nista bila ocenjena v Sloveniji, se mora najprej opraviti telesna ocena, dočim mora biti delovna ocena opravljena na razpisani preizkušnji. Pri izrednem vzrejnem pregledu in telesni oceni morata biti prisotna najmanj dva kinološka sodnika, oba pa morata biti člana Vzrejne komisije za nemške prepeličarje, ki tudi sprejme sklep o izrednem vzrejnem pregledu.

    12. člen
    Zavrnitev izdaje vzrejnega dovoljenja.
    Vzrejna komisija ne izda vzrejno dovoljenje psom in psicam, ki izvirajo iz legla, v katerem so se pojavili dedni degenerativni pojavi, ki so opredeljeni v 9. členu tega pravilnika. Prav tako vzrejna komisija lahko tudi odvzame vzrejno dovoljenje psu ali psici, če se pri njihovih potomcih pojavlja atipičnost in dedne degenerativne hibe, ki so v standardu pasme opredeljene kot nedovoljene, ter da s preizkušenimi partnerji daje slabo potomstvo. Vzrejno dovoljenje se lahko odvzame tudi psu ali psici, pri katerih se ugotovi da so v zelo slabem zdravstvenem in kondicijskem stanju ali nimajo ustreznih nastanitvenih pogojev, tak ukrep lahko izreče Strokovna komisija UO KZS na predlog vzrejne komisije.

    Vzrejna prepoved kot varnostni ukrep se lahko izreče tudi vzreditelju oziroma lastniku plemenjaka, če gre za samovoljno paritev (neocenjeni psi in psice oziroma brez vzrejnega dovoljenja) s partnerji, ki ne ustrezajo vzrejnim določilom tega pravilnika in Pravilnika o strokovnem delu KZS. Vzrejna prepoved se v tem primeru izreče kot zaščitni ukrep tudi psu ali psici, ki ga je lastnik oziroma vzreditelj zlorabil. Tak ukrep lahko na predlog vzrejne komisije izreče Strokovna komisija UO KZS.

    13. člen
    Pritožbe v zvezi z izdajo vzrejnega dovoljenja so možne v roku 30 dni od prejema vzrejnega dovoljenja ali zavrnitve, pisno s priloženo popolno dokumentacijo. Vzrejna komisija je dolžna na pritožbo odgovoriti v roku 30 dni od prejema.

    14. člen
    Vzrejna komisija po opravljenem vzrejnem pregledu izdela poročilo, ki vsebuje seznam plemenjakov in plemenk z vpisanimi vsemi evidenčnimi podatki in sicer:
    - ime psa
    - številko vpisa v rodovno knjigo SLR Pr (številko rodovnika)
    - ime in priimek vzreditelja
    - ime, priimek in naslov lastnika
    - podatki o stopnji displazije kolkov
    - podatke o delovni preizkušnji
    - vzrejno oceno
    Vzrejna komisija lahko po izdaji vzrejnih dovoljenj razglasi tudi »Prvaka vzrejnega pregleda« (psa in psico), za vsako leto posebej. Naslov vzrejnega prvaka se ne vpisuje v knjižico vzrejnega dovoljenja. Poročilo o vzrejnem pregledu in prvaku vzrejnega pregleda (psa in psico) se objavi v glasilu KZS Kinolog.

    15. člen
    Vzrejna komisija vzrediteljem svetuje in priporoča določenega plemenjaka ali več plemenjakov oziroma paritvene kombinacije, ki jih navede v vzrejnem dovoljenju.
    Vzreditelj lahko plemenjaka tudi sam izbere, vendar mora ta imeti veljavno vzrejno dovoljenje in ne sme biti v sorodu s plemenko do tretje generacije nazaj. Parjenje v sorodstvu ni dovoljeno.

    16. člen
    Paritev psice.
    Pred opravljeno paritvijo morata lastnika psa in psice preveriti, da imata oba partnerja veljavna vzrejna dovoljenja. Dogovoriti se morata o načinu poravnave skočnine, če se dogovorita za poravnavo v denarju se ta običajno poravna pred paritvijo, v kolikor se lastnika dogovorita za izročitev mladiča ta dogovor napišeta na prijavi paritve ali v posebni pogodbi prav tako pred paritvijo. Dogovoriti se morata tudi za primer, ko psica ne postane breja, običajno je, da lastnik psa dovoli še eno brezplačno paritev, lahko pa se dogovorita tudi drugače, dogovor o tem je potrebno napisati še pred paritvijo.
    Takoj po opravljeni paritvi morata lastnika psa in psice izpolniti in podpisati obrazec »Prijava paritve« v 4 izvodih. Lastnik psice je dolžan prijaviti paritev najpozneje v roku 20 dni po paritvi. Obrazec »Prijavo paritve« pošlje v enem izvodu KZS in Vzrejni komisiji za nemške prepeličarje. Lastnik psa mora po opravljeni paritvi predati fotokopijo redovnika lastniku psice.

    17. člen
    Če je lastnik psico paril v tujini je dolžan dostaviti vzrejni komisiji poleg prijave paritve še fotokopijo celotnega rodovnika plemenjaka in fotokopijo vzrejnega dovoljenja, če le te predpisuje njihova matična organizacija, v ostalem pa mora plemenjak izpolnjevati pogoje tega vzrejnega pravilnika.

    18. člen
    Legla
    Psica sme imeti v koledarskem letu praviloma samo eno leglo, pes pa največ štiri skoke. Izjeme obravnava in odobri vzrejna komisija. Število mladičev ni omejeno, vpišejo se vsi zdravi mladiči. KZS registrira samo legla, skotena v skladu z določili tega pravilnika.


    19. člen
    Vzreditelj je dolžan prijaviti leglo tetovirnemu referentu najkasneje v roku treh (3) dni, vzrejni komisiji pa v roku desetih (10) dni po skotitvi mladičev.
    Tetovirni referent matičnega LKD si mora leglo ogledati najkasneje v petih (5) dneh po prejemu obvestila, torej do osmega (8) dne starosti mladičev, ter nuditi vzreditelju pomoč in nasvete pri vzreji in izpolnjevanju obrazca »Prijava legla«. Tetovirni referent je dolžan tudi oceniti kondicijsko stanje psice in mladičev.
    Vzrejni referent Vzrejne komisije za nemške prepeličarje, ali pooblaščeni član vzrejne komisije si lahko po lastni presoji ali po sklepu vzrejne komisije leglo ogleda skupaj s tetovirnim referentom, ali pa tudi kasneje.

    20. člen
    Mladičem nemškega prepeličarja v starosti 4-5 dni krajšamo repke za eno tretjino (1/3), dve tretjini repka pa ostane. V kolikor imajo mladiči slednike (5. prst na zadnjih nogah), se tudi te istočasno odstrani. Poseg krajšanja repkov in odstranjevanje slednikov lahko opravi izključno pooblaščeni veterinar. Naveden poseg se opravi izključno z namenom, da se prepreči kasnejše poškodbe pri delu psa.

    21. člen
    Vzreditelj in tetovirni referent sta dolžna, da skupaj izpolnita obrazec »Prijava legla« v štirih (4) izvodih. Imena mladičev izbere vzreditelj. Ime mladiča skupaj z nazivom psarne, lahko obsega največ 30 črk vključno s presledki, imena mladičev v istem leglu morajo imeti isto začetnico.
    Prijavo legla lastnoročno podpiše vzreditelj, s podpisom pa jo overi še tetovirni referent. Vzreditelj mora najpozneje v roku 30 dni od datuma legla dostaviti KZS prijavo legla v treh izvodih. KZS po overovitvi dokumenta od strani vzrejne komisije opravi vpis mladičev v rodovno knjigo in izda rodovne listine (rodovnik). Pri leglih, kjer je vzrejno tetovirni referent hkrati tudi vzreditelj nemških prepeličarjev, mora biti pri njihovem pregledu navzoč tudi član vzrejne komisije. Prijavo legla pa v tem primeru podpiše član vzrejne komisije.

    22. člen
    Pred oddajo legla (običajno v 7. tednu starosti) opravi tetovirni referent tetoviranje na podlagi prejetega dokumenta o vpisu v rodovno knjigo za vsakega mladiča posebej ter pregleda celotno leglo. Številko vpisa v rodovno knjigo vtetovira mladičem na notranjo stran levega uhlja. Če se pri pregledu legla ugotovi, da leglo ne ustreza pasemskim znakom, se tetoviranje ne izvede vse dokumente pa vrne KZS. V takem primeru je tetovirni referent dolžan o tem nemudoma obvestiti vzrejno komisijo.

    23. člen
    Po opravljenem tetoviranju vzreditelj prejme od tetovirnega referenta potrdilo o lastništvu čistopasemskega psa za vsakega psa posebej. Po oddaji mladičev je vzreditelj dolžan v potrdila o lastništvu vpisati naslove novih lastnikov in v enem izvodu poslati vzrejni komisiji in KZS. V kolikor vzreditelj ne pošlje potrdil o lastništvu se vzreditelja evidentira kot lastnika mladiča.

    24. člen
    Mladiče nemškega prepeličarja se iz legla oddaja, ko so stari najmanj osem (8) tednov, to je v devetem tednu starosti. Vzreditelj je dolžan, do so mladiči očiščeni zajedalcev in zaščitno cepljeni.

    25. člen
    Vzreditelj ne sme prodati ali oddati mladičev nelovcem. Dolžan je pred prodajo preveriti, če je kupec organiziran lovec. Nemški prepeličar je bil vzrejen izključno za potrebe lova z izrazito močnim lovskim nagonom in z namenom ohranjanja teh lastnosti, te pasme ni dovoljeno oddajati v nelovske roke, ker je popolnoma neprimeren za športne in druge potrebe..

    26. člen
    Psarne
    Vzreditelji, ki pogosto in načrtno vzrejajo nemške prepeličarje so vsled učinkovitejšega spremljanja rezultatov vzreje, dolžni registrirati zaščitene psarne za nemške prepeličarje pri FCI po Pravilniku o strokovnem delu KZS. Vzreditelji so dolžni voditi evidenco v svoji psarni vzrejenih mladičev.

    27. člen
    Knjiga plemenjakov
    Vzrejna komisija za nemške prepeličarje vodi knjigo plemenjakov in plemenk, v katero vpiše vse pse in psice, ki so izpolnili pogoje za vzrejo. V knjigi poleg splošnih podatkov o psu, psarni, vzreditelju in lastniku vodi tudi vse podatke o vzrejnem razredu, telesni oceni, doseženih prvaštvih, znakih storilnosti ter podatke o paritvenih kombinacijah in potomcih.
    Pogoji za dosego posameznega vzrejnega razreda in s tem vpis v knjigo plemenjakov in plemenk so navedeni v 7., 8. in 9. členu tega pravilnika.

    28. člen
    Knjiga šolanih nemških prepeličarjev.
    Vzrejna komisija vodi tudi knjigo šolanih nemških prepeličarjev. V to knjigo se vpišejo vsi nemški prepeličarji, ki so uspešno opravili uporabnostno preizkušnjo, z navedbo podatkov o psu, lastniku, kraju in datumu preizkušnje ter uspehu na uporabnostih preizkušnjah in doseženih delovnih prvaštvih.

    29. člen
    Ta Pravilnik je bil vsklajen s Pravilnikom o strokovnem delu KZS, ki ga je sprejel Zbor sodnikov 16. 4. 2004 ter sprejet na Delnem zboru sodnikov za šarivce v Celju dne, 13. 3. 2005 in začne veljati osmi dan (8) po objavi v glasilu Kinolog.[/quote]
    Citat lovec je objavil:
    imam dva prepeličarja za krvno sled. Starejši ima že 13 let in je dokumentirano našel preko 200 kosov različne divjadi zato smatram, da poznam to pasmo. Z ušesi nista imela nikoli problemov. Drugo vprašanje je kondicija. Če je pes vsak dan zunaj mu tudi vročina ne dela težav. Res pa je, da izkoristi vsako priliko, da se povalja v vodi ali blatu. Pa mu to na sledu tudi pustim saj vem da mu potem tudi daljša gonja in zaustavljanje prašiča ali jelena ne bo delalo težav. Kljub temu, da je predvsem starejši do divjadi zelo oster še ni bil poškodovan. Mlajšega pa je letos tele udaril po glavi. Posledica je, da je malo ostrejši vendar bolj previden.
    Vsakemu, ki želi imeti lovskega psa za vsak dan mu svetujem prepeličarja. Mene spremlja na vsakem lovu.Tudi na zalazu ali na preži mi velikokrat nakaže divjad z rahlim suvanjem v nogo.
    Citat gams - gošar je objavil:
    imam samo eno vprašanje! Zanimam se za nakup nemškega prepeličarja, toda vsi pravijo da so serci za dolgo gonjo, torej lov na prašiče, rjavci pa za kratko gonjo, gonjo pred cevjo recimo na perjad in zajce.... se da tudi serca navaditi na kratko gonjo? ima kdo s tem že izkušnje?
    Citat dolgin je objavil:
    Ne verjemi tem klaftram!!! Tako rjavec kot serec gonita tolk časa in tisto kar jih boš navadil (tako kot vsak pes)!
    Citat Brakir je objavil:
    gošar ioprosti ampak to je tako kot da bi rekel da serci hodijo po sprednjih tacah, rjavci pa po zadnjih.... čisti nateg, oz zmotno mišljenje.... ravno tako nekateri trdijo da jesenski pes ni dobr za jago (jeseni poležen)

  4. #4

    Privzeto

    POMAGAJ
    Zanimam se za nakup nemškega prepeličarja, ž. spola, star 3 leta, položen ispit na divjega prašiča, PNZ, in krvno sled, telesna ocena 4.
    Jagam na področju Gorskega kotra ob dolini reke Kolpe uglavnom prašiče, jelenjad in srnjad. od tega največ cajta jagam sam.
    Je možno da se pes navadi na mene kot gospodarja in je to pes za moj način lova in naše terene?
    P.S Mladega nemorem vzeti ker sem premalo doma da bi ga naučil, zato morem iti na gotovega psa
    Live to hunt
    hunt to live

  5. #5

    Thumbs up

    Po moje odlična izbira pasme,še posebaj ker si ob Kolpi (vodi).Jaz jagam z prepeličarjem(moški) tudi ob Kolpi samo nižje od tebe(race,prašiče,zajce,fazane-na to divjad ga nekako navajam).
    Je zelo zvest gospodarju,tako da ne vem kakšne postopke boš delal z njim da se navadi na novega lastnika.Ampak na 1 mesec ko ga dobiš,bodi čimveč zraven njega.Jaz sem kupil slabe 3 mesece starega in je tako mlad rabil kar nekaj časa,da je pozabil leglo.
    lp

  6. #6

    Privzeto

    Veliko ga vodi v lovišče pa se te bo kmalu navadil in ti zaupal kakor ti njemu.Lp

  7. #7

    Privzeto

    Na vzrejni preiz. s psom nem. prep. na Otočcu 11.10.08,mi je sodnik napisal na zadnjo stran rodovnika 153 točk,danes pa sem dobil potrdilo na njem pa piše 165 točk,1 o/c.
    Nimam dosti izkušenj,ker mi je prvi pes,ampak a se je sodnik zmotil,ali je to praksa?
    Bi bil zahvalen za odgovor...lp

  8. #8
    Član od
    Apr 2008
    Lokacija
    primorska
    Prispevki
    4,550

    Privzeto

    Citat gams HR je objavil: Pokaži objave
    POMAGAJ
    Zanimam se za nakup nemškega prepeličarja, ž. spola, star 3 leta, položen ispit na divjega prašiča, PNZ, in krvno sled, telesna ocena 4.
    Jagam na področju Gorskega kotra ob dolini reke Kolpe uglavnom prašiče, jelenjad in srnjad. od tega največ cajta jagam sam.
    Je možno da se pes navadi na mene kot gospodarja in je to pes za moj način lova in naše terene?
    P.S Mladega nemorem vzeti ker sem premalo doma da bi ga naučil, zato morem iti na gotovega psa
    Čim več v lovišče in psica se bo takoj navezala nate. Za tvoj lov je pasma ta prava. Po lovu ji preglej ušesa pa tačke, ker se tam nabirajo pleveli pa semena trav, itd.

  9. #9
    Član od
    Dec 2008
    Lokacija
    Vipavska dolina
    Prispevki
    956

    Privzeto

    Jaz bi samo nekaj pripomnil, ker se ne spoznam na vzrejo.

    Pri nas imamo prepeličarje odkar se spomnim. Sta pa zadnja dva oba bolana na kolkih, neka skleroza al nevemkaj - genska napaka (po veterinarju). Jima zadnji taci skupaj vleče, kar se pozna na kondiciji.

    No ker si v bližnji prihodnosti mislim nabavit samčka (ni pomembno al rjavca al serca) bi vas prosil za nasvet pri katerem rejcu ga kupit, da se take bolezni pr bajti ne bodo več pojavljale.


    Lepa hvala za svet.
    Če ljudje ne bi mrli in žvali drli, bi svet podrli!

  10. #10
    Član od
    Dec 2007
    Lokacija
    Wooden Hill
    Prispevki
    1,667

    Privzeto

    Tine, verjetno misliš na displazijo kolkov....

    Pse z displazijo se ne sme pariti, da se ta napaka ne prenaša v bodoči rod, ker za vzrok te bolezni obstaja genska predispozicija, po slovensko nagnjenje k bolezni zaradi genetskih razlogov ali po domače, če je psica ali pes imel/a displazijo je velika verjetnost da bodo taki tudi potomci.
    "Ni ga junaka ki ne lula kadar kaka!"

    Ko v zarji večerni žarijo gore,
    ga krogla zahrbtna zadene v srce,
    iskal je ljubezen, prevaran je bil,
    na jasi rože s krvjo je zalil....


Stran 1 od 35 1234511 ... ZadnjiZadnji

Pravila objavljanja

  • Ti ne moreš objavljati novih tem
  • Ti ne moreš objaviti odgovora
  • Ti ne moreš objavljati priponk
  • Ti ne moreš urejati svojih objav
  •