Pozdravljam tole pobudo in prav veselim se debate.
Da se malo spodbudi debata bom napisal eno trditev, ki jo lovci radi poudarjamo.
Lovci se deklariramo kot naravovarstvenike, da to niso le prazne besede, dokazujemo s konkretnimi dejanji na terenu. Tako lovci že desetletja organiziramo čistilne akcije in vsako leto organizirano pobiramo smeti v naravi. Pa ne poudarjam, da je to nevemkakšen naravovarstveni uspeh, je z mojega vidika bolj gesta z vidika osveščanja in znak dobrega namena.
Lovci imamo organizirano lovskočuvajsko službo, ki izvaja nadzor kršitev lovske zakonodaje, pa tudi nad nekaterimi kršitvami Zakona o varstvu okolja in Zakona o ohranjanju narave.
Lovci smo eni najbolj glasnih pri opozarjanju o problemu vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju in o drugih do naravnega okolja agresivnih dejavnostih.
Lovci smo edini, ki dejansko izvajamo dela v naravi, ki izboljšujejo razmere za življenje različnih živalskih in rastlinskih vrst, katere bi brez našega ukrepanja nazadovale. Tu mislim predvsem na vzdrževanje travnatih površin znotraj gozda, katere bi se sicer zarasle, čiščenje gorskih zaraščujočih se pašnikov, vzdrževanje grmišč, vzdrževanje in vzpostavljanje primerno strukturiranega gozdnega roba, izdelava vodnih virov - kaluž na sušnih območjih....
Tudi z lovom posredno pomagamo nekaterim redkim in ogroženim živalskim vrstam. Na primer za gozdne kure je velika gostota prašičev ali drugih plenilcev (lisice, kune) lahko zelo močan negativen dejavnik, in z uravnavanjem številčnosti teh vrst z lovom koristimo gozdnim kuram...
Tako da dejansko veliko naredimo za izboljšanje pogojev za mnoge zaščitene vrste, tudi za nekatere ptice, za katere je podan predlog za ponovno uvrstitev med lovno divjad.
Zato menim, da bi se dalo naša prizadevanja za dobro vseh živaliskih vrst v naši naravi z dobro mero razuma čisto dobro združiti tudi z močno omejenim, a vseeno možnim lovom določenih trenutno zaščitenih vrst. Lahko tudi v smislu daj-dam, na primer, lovci bi opravili določena dela v okolju za pospeševanje določene vrste, s tem pa bi si pridobili pravico do natančno reguliranega odstrela določenega števila osebkov neke vrste. V smislu, da bi naši ukrepi v okolju veliko bolj koristili, kot bi odstrel določenega števila osebkov eventuelno vplival negativno.
As hunters, we need to stand strong, unite as one and NEVER apologize for being who we are! We should focus our energy on being the best hunters we can be by challenging ourselves to be ethical, respectful and responsible so as to humbly uphold our proud heritage. Now, let´?s get out there and enjoy the great outdoors!
Eva Shockey