Trotovšek Tomaž je objavil:
Ker lovski čuvaj izvaja pooblastila na podlagi zakona in na njeni podlagi izdanih predpisov uživa pravno varstvo v primeru, da je pri opravljanju uradnih nalog na paden ali mu je dejanje, ki ga izvaja v okviru svojih pravic in pooblastil preprečeno. V hujših primerih, to je kadar intenzivnost storilčevega ravnanja preseže okvire prekrška in vsa znamenja kažejo, da je podan sum storitve kaznivega dejanja, se zoper osumljenca poda kazenska ovadba. Najpogostejša kazniva dejanja, ki so lahko storjena proti lovskemu čuvaju kot uradni osebi, so:
-kaznivo dejanje razžalitve po 158. členu v zvezi s 168. členom KZ (2008), ki
določa:«Kdor koga razžali, se kaznuje, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh mesecev«. Razžalitev mora biti v tem primeru izrečena v zvezi z opravljanjem funkciji lovskega čuvaja. Element kaznivega dejanja oziroma žrtev mora biti lovski čuvaj kot uradna oseba v zvezi z opravljanjem njegove službe oziroma naloge. Določbe 178. člena KZ (2004) pa se nanašajo na pregon posameznih kaznivih dejanj, kamor spada tudi kaznivo dejanje razžalitve za kar mora oškodovanec pri pristojnem organu (na policijski postaji ali sodišču) podati predlog za pregon (gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog oškodovanca).
-kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja ali maščevanje uradni po 229. členu KZ (2008), ki določa:« Kdor s silo ali z grožnjo, da bo neposredno uporabil silo, prepreči uradni osebi uradno dejanje, ki ga je nameravala opraviti v okviru svojih pravic, ali jo na enak način prisili, da opravi uradno dejanje, se kaznuje z zaporom do dveh let«.Poskus kaznivega dejanja je kazniv. Pri navedenem kaznivem dejanju vsebujejo nadaljnji odstavki istega člena tudi določbo oziroma element glede razžalitve, kar pomeni, da je v tem primeru zajeta tudi razžalitev. Zanimivo pri tem kaznivem dejanju je tudi to, da je lahko kaznivo dejanje storjeno tudi v času, ko lovski čuvaj ni v službi
oziroma trenutno ne opravlja nalog lovskega čuvaja, pa ga je storilec napadel zaradi tega, ker je lovski čuvaj predhodno vodil kakšno uradno dejanje zoper storilca. Gre za kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti in ne na predlog oškodovanca.
-kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti po 300. členu KZ (2008), ki določa:« Kdor napade ali resno zagrozi, da bo napadel uradno osebo ali drugo osebo, za katero ve, da pomaga uradni osebi, ko ta opravlja naloge javne ali državne varnosti ali čuva javni red, se kaznuje z zaporom do dveh let«. Poskus kaznivega dejanja je kazniv. Gre za kaznivo dejanje katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti. V vseh zgoraj omenjenih primerih je potrebno podati kazensko ovadbo.
Ovadbo lahko poda tako oškodovanec ali matična lovska družina za svojega lovskega čuvaja.
Vir:
-http://www.fvv.uni-mb.si/dv2011/zbornik/nedrzavno_varovanje/Gabric-Krope.pdf
Kot sem zapisal na začetku, mislim da mora LD zavarovati svoje interese in interese svojih članov povezanih s gojitvijo in lovom. Drugače bi bilo če bi bil napad zaradi osebnih zamer, ker pa je šlo za napan na lovca, sem pa prepričan da se mora vodstvo aktivno vključiti v sam postopek, kajti čuvaj ima podpisano pogodbo z LD!!!