Stran 2 od 3 PrvaPrva 123 ZadnjiZadnji
Rezultati 11 do 20 od 25

Tema: Polivanje gnojnice

  1. #11

    Privzeto

    Gre za skrajno neodgovorno ravnanje, katerega bi morali lovci-naravovarstveniki prijaviti inšpektorju in posledično za degradacijo ekosist ema/mov. Spomnim se, da je bilo prepovedano gnojiti od 15.11. do 15.2. oz. vsakič, ko je sneg ali poledenela površna, zaradi odtekanja gnojnice v podtalnico in možnega površinskega odtekanja v vodotoke.

  2. #12

    Privzeto

    Do sedaj nihče ni napisal, da je bila gnojnica iz stanovanjskih hiš. To odvaža komunala.
    Kmetije pa imajo rezervarje v katere se splakuje goveji gnoj, torej tudi trdni delci. Pred črpanjem se premeša z mešalnikom. Ali želite tudi to odvažati v komunalne čistilne naprave, njive pa gnojiti z umetnim gnojilom?

  3. #13

    Privzeto

    Umetno gnojilo je drugačna zgodba,gre za bolj kontroliran vnos dušika,fosforja,uree itd..,kot pa z gnojnico,kjer niti ne veš kakšen delež česa imaš.... Takole gnojenje pa nima druzga učinka kot spiranje v vodne vire...
    Kdor misli,da je dober človek, ker hodi v cerkev je tako kot bi stal sredi garaže in si predstavljal da je avto!

  4. #14

    Privzeto

    Citat dolgin je objavil: Pokaži objave
    Umetno gnojilo je drugačna zgodba,gre za bolj kontroliran vnos dušika,fosforja,uree itd..,kot pa z gnojnico,kjer niti ne veš kakšen delež česa imaš.... Takole gnojenje pa nima druzga učinka kot spiranje v vodne vire...
    Vidim, da kmetije propadajo zato, ker ste vsi strokovnjaki odšli v mesta.
    Zgornji citat je delno pravilen. Umetna gnojila sestavljajo čisti kemični elementi. Brez mikroorganizmov, ki jih zemlja najbolj potrebuje. Izločki mikroorganizmov so hrana za rastline. Samo umetno gnojenje povzroča propad mikroorganizmov in zemlja postane sterilna. To smo počeli v Jugi in 4 meterska črnica Panonske nižine je bila skoraj uničena.
    Ne pravim, da pretirano gnojenje ob nepravem času ni škodljivo. Predvsem velike farme perutnine imajo preveč gnoja ki ga trosijo na premajhne površine. Če bi postopali pravilno, bi ta gnoj prepeljali na področja, kjer primanjkuje fosforja. Ampak to je že problem prevozov, vonjav in drugega.
    Nihče ne pove, kaj z gnojem iz kmetij. Kapaciteta živali je normirana na površino. In odpadki (gnoj) se mora na to isto površino tudi vrniti. Lažje je kupiti umetno gnojilo in ceno všteti v ceno proizvoda. Zato pa smo nekonkurenčni predvsem vzhodnim državam, ki se z tem ne ubadajo preveč.

  5. #15
    Član od
    Dec 2007
    Lokacija
    tukaj
    Prispevki
    3,486

    Thumbs down

    Citat cak je objavil: Pokaži objave
    Do sedaj nihče ni napisal, da je bila gnojnica iz stanovanjskih hiš. To odvaža komunala.
    Kmetije pa imajo rezervarje v katere se splakuje goveji gnoj, torej tudi trdni delci. Pred črpanjem se premeša z mešalnikom. Ali želite tudi to odvažati v komunalne čistilne naprave, njive pa gnojiti z umetnim gnojilom?
    Poznaš razliko med gnojnico in gnojevko?

    Peoblem, ki sili tudi osveščene kmete k polivanju gnojevke pozimi so premajhne jame za gnojevko. Ali pa so te za sam gnoj dovolj velike, pa se vanje steka še meteorna voda in so prehitro polne.

    Danes ne bo noben pretiraval z umetnim gnojem, je predrag.
    As hunters, we need to stand strong, unite as one and NEVER apologize for being who we are! We should focus our energy on being the best hunters we can be by challenging ourselves to be ethical, respectful and responsible so as to humbly uphold our proud heritage. Now, let´€s get out there and enjoy the great outdoors!
    Eva Shockey

  6. #16
    Član od
    Dec 2007
    Lokacija
    tukaj
    Prispevki
    3,486

    Privzeto

    Citat cak je objavil: Pokaži objave
    Vidim, da kmetije propadajo zato, ker ste vsi strokovnjaki odšli v mesta.
    Zgornji citat je delno pravilen. Umetna gnojila sestavljajo čisti kemični elementi. Brez mikroorganizmov, ki jih zemlja najbolj potrebuje. Izločki mikroorganizmov so hrana za rastline. Samo umetno gnojenje povzroča propad mikroorganizmov in zemlja postane sterilna. To smo počeli v Jugi in 4 meterska črnica Panonske nižine je bila skoraj uničena.
    Ne pravim, da pretirano gnojenje ob nepravem času ni škodljivo. Predvsem velike farme perutnine imajo preveč gnoja ki ga trosijo na premajhne površine. Če bi postopali pravilno, bi ta gnoj prepeljali na področja, kjer primanjkuje fosforja. Ampak to je že problem prevozov, vonjav in drugega.
    Nihče ne pove, kaj z gnojem iz kmetij. Kapaciteta živali je normirana na površino. In odpadki (gnoj) se mora na to isto površino tudi vrniti. Lažje je kupiti umetno gnojilo in ceno všteti v ceno proizvoda. Zato pa smo nekonkurenčni predvsem vzhodnim državam, ki se z tem ne ubadajo preveč.
    Eh Cak, spet nekaj na pamet.... Mimogrede, na kmetiji sem gor zrasel.
    Kapaciteta živali je že normirana na površino, ki naj bi jo lastnik obdeloval. Če na to površino nato zvozi gnoj, ki je nastal kot produkt krmljenja izključno s krmo, pridelano na teh površinah, bi vse štimalo. Pa temu ni tako. Večinoma imajo prijavljene večje površine, kot se jih dejansko uporablja, nemi se s še marsičem drugim kot le s tem, kar se pridela na svojem, gnojevko pa se potem ne razvozi po celotni površini (ker vsa dostikrat tega niti ne omogoča), ampak se jo potem preveč na manjše površine. Pa preveč še ni tak problem kot je problem nepravi čas.
    Nekonkurenčni pa prav gotovo nismo zaradi napačnega načina gnojenja, ampak zaradi premajhnih površin po kmetiji, ki posledično pomenijo prevelike stroške na enoto proizvoda.
    As hunters, we need to stand strong, unite as one and NEVER apologize for being who we are! We should focus our energy on being the best hunters we can be by challenging ourselves to be ethical, respectful and responsible so as to humbly uphold our proud heritage. Now, let´€s get out there and enjoy the great outdoors!
    Eva Shockey

  7. #17

    Privzeto

    Citat mugo je objavil: Pokaži objave
    Nekonkurenčni pa prav gotovo nismo zaradi napačnega načina gnojenja, ampak zaradi premajhnih površin po kmetiji, ki posledično pomenijo prevelike stroške na enoto proizvoda.
    Iste površine smo imeli pred 20 leti. Pa smo bili sposobni preživeti z domačo hrano. Danes niti slučajno.
    Ne more kmet prijaviti več površin, kot jih ima. Če ima v najemu mora predložiti pogodbo.

  8. #18
    Član od
    Dec 2007
    Lokacija
    tukaj
    Prispevki
    3,486

    Privzeto

    Citat cak je objavil: Pokaži objave
    Iste površine smo imeli pred 20 leti. Pa smo bili sposobni preživeti z domačo hrano. Danes niti slučajno.
    Ne more kmet prijaviti več površin, kot jih ima. Če ima v najemu mora predložiti pogodbo.
    Kmetijske površine se še vedno zaraščajo z gozdom. In pozidavajo. Pa nekaj je, kaj je prijavljeno za subvencije, drugo pa, kje se dejansko kaj prideluje.
    As hunters, we need to stand strong, unite as one and NEVER apologize for being who we are! We should focus our energy on being the best hunters we can be by challenging ourselves to be ethical, respectful and responsible so as to humbly uphold our proud heritage. Now, let´€s get out there and enjoy the great outdoors!
    Eva Shockey

  9. #19

    Privzeto

    Da ne bomo prazne slame mlatili. Vse površine se slikajo iz zraka. Če zaznajo zaraščanje je takoj kontrola in izmerijo površino z GPS napravo do 0,5m natančno. Sem vrt za 1m povečal in je bila takoj kontrola, pa so odšteli od travnika.
    In škoda nadaljevati. Toliko je ljudi, ki "kontrolirajo" kmete, da je nepotrebno še naše vmešavanje. Samo še ene močne sovražnike si bomo nakopali.

  10. #20

    Privzeto

    Tudi pri nas je nekaj kmetov že pošteno plačalo za svoje polivanje gnojnice po njivah. Sam po večini teh terenov tudi jagam (no, ne takrat, ko je polita gnojnica ) Lahko rečem, da se je kvaliteta trav na teh površinah kjer polivajo gnojnico bistveno zmanjšala. Čedalje več je plevela in "kislih" trav,... včasih se je srnjad po tistih terenih z veseljem pasla, sedaj, moraš imeti že srečo, da kakšen kos srnjadi tam sploh vidiš. Za polivanje gnojnice tudi sami kmetje vedo, da je zelo slaba rešitev za njihove travnike je pa res, da travniki spomladi, ko jih kmetje polijejo z gnojnico prav znorijo in trave rastejo kot zadrogirane... Travniki dajejo več trave a ta je manj kvalitetna...

Stran 2 od 3 PrvaPrva 123 ZadnjiZadnji

Pravila objavljanja

  • Ti ne moreš objavljati novih tem
  • Ti ne moreš objaviti odgovora
  • Ti ne moreš objavljati priponk
  • Ti ne moreš urejati svojih objav
  •