Stran 3 od 5 PrvaPrva 12345 ZadnjiZadnji
Rezultati 21 do 30 od 50

Tema: Privatizacija vode

  1. #21

    Privzeto

    Lakotnik, mogoče imaš v strogem pogledu pomenov besed še prav. V bistvu, za katerega tu gre, pa si popolnoma falil in če tako kot pišeš tudi misliš, si slep, kmalu boš pa tudi žejen.
    Verum justicia quod parilitas!

  2. #22
    Član od
    Dec 2007
    Lokacija
    NeverLand
    Prispevki
    103

    Privzeto

    Spoštovani Sršen

    menim, da ni spoštljivo do sogovornika, da ga obsodiš na pomanjkanje vode, če misli drugače kot ti. V naši deželi imamo dovolj vode za vse, zato ne vidim razloga, da bi kdo od nas trpel žejo, vsaj dokler je ta javna dobrina.

  3. #23

    Privzeto

    Lakotnik, s takim mišljenjem se obsojaš sam. Jaz te ne. Če bom imel, ti bom že dal kozarec vode. Ker če bo to mišljenje večinsko, boš kmalu brezplačno lahko pil samo še iz blatne luže. Ali pa boš še za to moral imeti koncesijo?!

    V svojem zadnjem stavku si pa napisal bistvo, ki je sedaj s sprejemanjem teh zakonov ogroženo.
    Verum justicia quod parilitas!

  4. #24
    žandar Guest

    Privzeto

    Citat Sršen je objavil: Pokaži objave
    Če bom imel, ti bom že dal kozarec vode.
    Spoštovani Sršen, v tvojem stavku manjka besedica ZA.

  5. #25

    Privzeto Magister Židan o vodi

    Ta stric ima malo več kompetenc od mene, pa lepim njegove besede, da se ne bo meni treba s kakšnim "zagovornikom" tu preklat:

    V Evropski uniji že nekaj časa, v Sloveniji pa zadnje tedne divja prava medijska vojna okrog možnosti privatizacije pitne vode. Oglaša se sicer samo ena stran, tista, ki zagovarja pitno vodo kot javno dobrino. Druga, ki se bojuje za možnost velikih dobičkov, pa previdno molči. Ni pasivna, samo boji se soočenja na javni sceni. Obvlada namreč delovanje v strukturah moči Evropske komisije, parlamenta, prestolnicah posameznih držav; v soju žarometov pa ve, da bo hitro razkrinkana. Tukaj je nekaj dejstev, ki jih moramo poznati:

    1. V Evropi je že vrsto let prisotna čarobna beseda javno-zasebno partnerstvo, ki v praksi pomeni prenos koncesij za upravljanje javno pomembnih dejavnosti na zasebni kapital. Ideja je sicer prikazana kot koristna, saj naj bi bil zasebni kapital bolj racionalen, omogočal naj bi višjo raven storitev, pogosto pa obljublja tudi nižje cene. Država ali komunalna skupnost naj bi nadzirali, če vse poteka po dogovoru.

    2. Žal se ideja takšnega partnerstva v praksi večinoma izrodi. Pokazalo se je, da javni sektor ne zna dovolj učinkovito nadzirati zasebnega partnerja, ki seveda legitimno išče dobiček. Žal ne vedno na pravi način. Zato se hitro zmanjša obseg potrebnih vzdrževalnih del in investicij, monopolni položaj pa povzroča rast in ne padanja cen. Tveganje koruptivnih dejanj je v takšnem partnerstvu skoraj neobvladljivo. Spomnimo se samo primera privatizacije železniške infrastrukture v Veliki Britaniji (in posledičnega porasta števila nesreč) ali najnovejših primerov v britanskih zasebnih bolnišnicah.

    3. Finančni analitiki že nekaj let usmerjajo pozornost velikih koncernov v obvladovanje naravnih virov. Voda in kmetijska zemljišča bi po njihovih ocenah lahko v bodoče omogočala privatnim lastnikom izjemne dobičke.

    4. To je verjetno tudi spodbudilo predstavnike velikih korporacij k dejavnemu lobiranju pri sprejemanju Evropske direktive o koncesijah, ki skozi stranska vrata odpira možnost privatizacije vodnih virov. To je s sklonjeno glavo zdaj priznala tudi Evropska komisija. Izraz >privatizacija vodnih virov< sicer ni povsem pravilen, saj gre v resnici za privatizacijo upravljanja z vodnimi viri in vodovodnim omrežjem. Ker pa je krajši in ker sem opisal njegovo vsebino, ga bom uporabljal tudi v nadaljevanju.

    5. Osnutek direktive o koncesijah sicer ne predpisuje obvezne privatizacije in posameznim državam omogoča, da se same odločijo, kaj želijo.

    6. Odpira pa pot, ki jo nakazuje praksa na Portugalskem in v Grčiji. Evropska trojka od držav v stiski zahteva privatizacijo in - če to omogoča pravni red – tudi privatizacijo pitne vode. Osnutek direktive pa zahteva, da se postopki privatizacije ne vodijo na ravni lokalne skupnosti ali države (kar je sicer običajna praksa), temveč zahtevajo objavo v glasilih EU! Od tu naprej je pot predvidljiva in – napačna.

    7. Dosedanje izkušnje s privatizacijo pitne vode so slabe. Privatni kapital takoj po pridobitvi koncesije (kljub lepim obljubam) pomembno zmanjša vlaganja v obnovo vodovodne infrastrukture, zato se začne kvaliteta vode slabšati. Privatnemu kapitalu to sicer ne povzroča skrbi, saj je kakovost vode mogoče korigirati s povečanim dodajanjem klora. Čez čas prične nato upravičevati še dvig cen in pri tem večinoma tudi uspe.

    Po dosegljivih študijah so škodljive posledice privatizacije upravljanja s pitno vodo resnično dokazljive.

    Mag. Dejan Židan, poslanec SD in nekdanji minister za kmetijstvo


    Vir:http://metinalista.si/mag-dejan-zida...in-drzavljank/
    Last edited by Sršen; 17. February 2013 at 10:04.
    Verum justicia quod parilitas!

  6. #26
    Član od
    Dec 2007
    Lokacija
    NeverLand
    Prispevki
    103

    Privzeto

    Citat žandar je objavil: Pokaži objave
    Spoštovani Sršen, v tvojem stavku manjka besedica ZA.
    A tista iz pipe je pa zastonj? Razmisli...

  7. #27
    Član od
    Dec 2007
    Lokacija
    NeverLand
    Prispevki
    103

    Privzeto V razmislek

    Sršen, še dobro imate politike, da razmišljajo namesto vas, zato pa je stanje v državi takšno kot je

    debata o privatizaciji vode je vsiljena s strani Dejana Židana in SD z namenom ustvarjati negativen odnos javnosti do umika politike iz gospodarsta, kar predstavlja poglavite vir rent smetani te stranke. Privatizacije vode ni, omenjena direktiva EU pa se Slovenije ne dotika. Celoten histerični konstrukt je izmišljen. Evropska komisija uvaja minimalno koncesijsko politiko za okolja, ki je nimajo. Našo že ureja Zakon o vodah in kot je Ministrstvo za finance pravilno odgovorilo Dejanu Židanu je v Sloveniji voda "privatizirana" na takšen način že 9 let, to je storila vlada Antona Ropa, katere del je bila Židanova stranka.

    Kaj pa pomeni tovrstna "privatizacija" in zakaj je to v narekovajih? V nadaljevanju prehajam na teoretski nivo, kako to države optimalno uredijo s koncesijsko politiko. Ko imate naravni vir npr. vode ima vsak pravico, da gre do izvira in si vodo natoči. To pomeni, da je voda last vseh. Vendar pa večina ljudi tega ne stori, ampak pričakujejo vodo skozi pipo. Prva težava tega je, da morda voda pri izviru ni pitna - torej jo je treba narediti higiensko ustrezno. Drugi, da je treba vodo spraviti do ljudi bodisi skozi vodovod ali pa v plastenkah - kakršnekoli so že potrebe ljudi.

    To lahko država organizira na dva načina. Prvi je, da sama ustanovi podjetje, čisti vodo in jo v steklenicah in po vodovodu pošilja ljudem. Ljudje ne plačajo za vodo, ampak za ustrezne sanitarne pogoje in storitev dostave. Takšen način je praviloma dražji in voda je nižje kvalitete, ker to počne državno podjetje in so zaposleni v njem običajno neproduktivni in sindikalizirani.

    Država pa lahko to nalogo (čiščenja in dostave) zaupa zasebnemu podjetju. Da bi se preprečilo monopolizacijo se običajno zasebnemu podjetju dodeli koncesijo. Ta ni lastništvo, ampak je le pravico do uporabe oz. upravljanja. To se tipično podpiše za nekaj let, da se ima država vedno pravico odločati, kdo bo koncesionar.

    Zasebni lastnik potem poskrbi za primerno čistočo vode in dostavo v domove ali na police, v zameno pa zaračuna to storitev. Znova, enako kot državno podjetje, tudi zasebno podjetje ne zaračuna vode same.

    Ker je zasebno podjetje učinkovitejše in ker je cena vode, ki jo vi plačate vsak mesec seštevek čiščenja, dostave, itn... je tako voda za ljudi večinoma cenejša in kvalitetnejša. Zelo dobro delujoč primer takšne prakse v Sloveniji je npr. Radenska.

    V resnici torej voda ne pripada koncesionarju, ampak je koncesionar samo izvajalec del okoli dostave vode v domove in trgovine, koncesija pa je skoraj vedno časovno omejena. Ne gre torej za lastništvo vode, ampak za to ali bo podjetja odpirala in nadzirala država ali pa bodo nastajala kot posledica svobodne podjetniške pobude in tekmovala med sabo.

    Razen cene in kvalitete je rezultat za končnega uporabnika podoben - lahko si vodo toči iz pipe in jo vsak mesec plačuje (to že počnemo) ali pa gre s kantico do izvira in si jo sam razkuži in prinese domov, ker pač voda pripada vsem.

  8. #28
    Član od
    Jul 2012
    Lokacija
    Vrbljene
    Prispevki
    486

    Privzeto

    Lakota, z večino napisanim se strinjam tudi jaz. Vse lepo in prav, vprašam pa to kolikšni so stroški da prideš do tega da odpreš pipo in vodo piješ. Ko pričneš z zasnovo da boš gradil, te čaka težko pričakovani komunalni prispevek, ki je prispevek ki ga pobere občina v kateri boš gradil. Tam plačaš tudi delež za vodovodni sistem poleg komunalne dejavnosti oziroma infrastrukturo ki jo boš imel.
    Nato narediš jašek za vodomer, do katerega ti pripeljejo vodo in težko pričakovani vodomer, ki ga seveda plačaš tako kot delo. Nato si po hiši ponovno razpelješ na svoje stroške. Nato vsak mesec plačuješ priključnino, števčnino in vzdrževalnino ali vse skupaj kot omrežnina, po meni najnižji znani ceni 11,97 eur. In to tudi če ne porabiš niti kaplje vode. Za vsak kubik porabljene vode pa vodarino porabe, odvajanje in čiščenje komunalne vode in okoljsko dajatev, ki jo ponovno pobere občina in to brez davka. na pet let se menja vodomer, enkat na leto ti popišejo vodo in to je to. aja, mi imamo še vedno azbestne cevi za vodovodni sistem ??. Se pravi občine so upravljalke, upravljajo pa koncesionarji po navodilih občinskih režijskih obratov. No kolikor je meni znano.

  9. #29
    žandar Guest

    Privzeto

    Citat Lakotnik je objavil: Pokaži objave
    Sršen, še dobro imate politike, da razmišljajo namesto vas, voda pripada vsem.
    Spoštovani Lakotnik, v tvojem stavku, ki ga citiram bi moral govoriti v prvi osebi množine, saj je več kot očitno, da neki politik razmišlja namesto tebe, edino kar ti priznam , da imaš prav je konec , voda res pripada vsem. Vse ostalo je pamflet proti drugače mislečim, z nedokazanimi trditvami o koristnosti zasebnega kocesionarstva nad pitno in ostalo vodo.

    Ne bom se spuščal v dokazovanje, da so zasebniki kjerkoli so se polastili naravnih virov, le-te samo izkoriščali in iz njih poskušali izvleči zgolj dobiček in jim je malo mar za dobrobit koristnikov.

    Res je, da je država slab lastnik, toda nadzor nad strateškimi viri preživetja, med katerimi je voda na prvem mestu pa je njena dolžnost. Navedel si primer Radenske, brez mineralne vode bomo z lahkoto preživeli (no v "špricarjih bi jo že močno pogrešal) toda spomni se različnih vstekleničenih vod, kje pa je tu kak nadzor države nad ceno, ki jo določa le povpraševanje ne pa dobrosrčnost lastnika polnilnice in če sem sarkastičen, bi lastniku najbolj odgovarjalo pomanjkanje vode v državi, da bi lahko po mili volji določal ceno.

    In še odgovor na tvoje vprašanje , če je voda zastonj, na to si odgovoril v svojem sestavku, storitve pa raje plačam državi saj se proti njej lahko postavim s kako obliko civilne iniciative, volitvami ipd., proti zasebniku pa so to bolj jalove zadeve.

  10. #30

    Privzeto

    Upam, da sedaj po tem, kar citiram spodaj, ne boš še Komata razglasil za strankarsko zavedenega!

    "Novica o nameri privatizacije vode je prišla iz Avstrije in Nemčije prek povezanih ekoloških društev. Namera je zakrita v javno-zasebno partnerstvo, pri katerem naj bi vse članice EU razpisovale koncesije za oskrbo s pitno vodo v Uradnem listu EU. To naj bi bila ključna obveza držav članic, prek katere bi korporacije dobile popoln vpogled na celoten trg EU s pitno vodo. Kot so razkrili raziskovalni novinarji oddaje Monitor na nemškem ARD, so bili v strokovnem odboru, ki je svetoval komisiji EU pri pripravi predloga, večinoma predstavniki korporacij, ki hočejo privatizirati vodne vire. Ko je bil evropski komisar za notranji trg Michel Barnier pred televizijskimi kamerami soočen s seznamom teh strokovnjakov, je le jecljal, da ni izbiral članov strokovnega odbora, nam je zaupal Anton Komat, ena osrednjih domačih avtoritet, ki se ukvarjajo z zaščito narave."
    Verum justicia quod parilitas!

Stran 3 od 5 PrvaPrva 12345 ZadnjiZadnji

Pravila objavljanja

  • Ti ne moreš objavljati novih tem
  • Ti ne moreš objaviti odgovora
  • Ti ne moreš objavljati priponk
  • Ti ne moreš urejati svojih objav
  •