Slovaški kopov

[ZR7]

v v v v v

Zanima me če kdo uporablja to pasmo za lov in kakšne so izkušnje.Lp

Jih je bilo že več v Sloveniji. Trenutno jih ima Janko Logar na Koroškem, dva mlada sta na Pivškem pa še kak bi se našel.

So dobri in vztrajni oblajači, slabši v iskanju po nevidnem sledu. Težave nastopijo pri opravljanju PNZja (zakaj ga mora opraviti naj ti razložita ZR7 in Dihur), ker niso vztrajni pri iskanju z nizkim nosom zato neradi gonijo zajca ali lisico.

Hubertus hvala.Zanima me kako ta kopov ki je na sliki dela v naravi, bi ga bilo mogoče videti in slišat je morda kakšna cifra od lastnika. Lp

Psa na sliki sta s tekme v Doboju. Pokliči Logarja pa ti bo znal kaj več povedati. Sicer so ga živaloljubci pred kratkim malo privili zaradi tistega prašiča, ki ga je imel udomačenega a mislim, da bo še vedno pripravljen dati kakšno informacijo. Menda jih ima tudi za prodat.

Baco, zahvali se hubertusu , ki ti je podal podatke za Logarja, jaz pa ti dam še njegovo številko GSM-ja, ker dela v moji bolnišnici in sva kolegana. Če hočeš se lahko oglasiš pri njemu in greva skupaj gledat.

Eto GSM: (številka preko ZS-op. mod. ) JAKA LOGAR (vredo človek, sam so ga res malo privili)

1. Faza iskanja: pes preišče teren, pri tem se ne boji oz. pokaže voljo vstopiti tudi v zaraščene predele.

2. Faza srečanja s prašiči: Pes vztrajno oblajuje prašiča, dokler se ta ne dvigne ali pa dokler se ne približajo lovci. Ni zaželjen telesni stik, ker tak pes hitro postane žrtev večjih prašičev.

3. Faza gonje: zaželjeno je da pes ne žene dlje od strelske linije oz. ne več kot dvajset minut. Prašiči običajno bežijo v ravni črti in napravijo dolgo pot zato preveč vztrajen gonič ni vredu, ker ostanemo brez psa v nadaljevanju pogona.

4. Faza povratka: pes mora imeti čut za orientacijo ter smisel oz. navado, da po končani gonji poišče vodnika po njegovi sledi. Morebitni odpoklic v tej fazi je najvišja stopnja izšolanosti.

4. Faza povratka: pes mora imeti čut za orientacijo ter smisel oz. navado, da po končani gonji poišče vodnika po njegovi sledi. Morebitni odpoklic v tej fazi je najvišja stopnja izšolanosti.

Je to z morebitnim odpoklicem mišljeno, da ko vidim psa, ko se vrača po moji sledi recimo na drugem bregu in vem da bo sedaj še lep čas hodil po njej, ker sem kar nekaj "krivinaril". le tega pokličem, mu zapiskam s piščalko in ta prileti k meni?

Je to z morebitnim odpoklicem mišljeno, da ko vidim psa, ko se vrača po moji sledi recimo na drugem bregu in vem da bo sedaj še lep čas hodil po njej, ker sem kar nekaj "krivinaril". le tega pokličem, mu zapiskam s piščalko in ta prileti k meni?

Tudi lahko. S tem sicer mlademu psu daješ potuho, ker prične poslušati kje si namesto, da bi te iskal z nosom, kar se izkaže kot težava, če kot gosti zahajamo v tuja lovišča. V domačem lovišču izkušen pes tako ali tako pri vračanju ubira bližnjice, tako da mu z odpoklicom po končani gonji samo skrajšamo pot.
Morda sem malce nerodno navedel- izšolanost se kaže predvsem v odpoklicu med oblajevanjem in gonjo. Ker se pes med oblajevanjem običajno vrti okrog prašiča obstaja nevarnost da ga strelec zadane zato je dobro, če ga lahko odpokličemo na varno.
V prvih munitah gonje je psa skoraj nemogoče odpoklicati, kasneje, ko pes živali ne vidi več in sledi le vonju, pa je to mogoče doseči z marsikaterim psom. Stvar sicer zahteva veliko časa, katerega ponavadi nimamo, pa še vprašanje je če si tega sploh želimo. Odpoklic je najlažje izšolati v obori. Ker pri nas obor skorajda ni, je tudi izšolanost naših psov za lov na divje prašiče temu primerna.

Kakšna razdalja do prašiča je optimalna ...

Taka, da ima pes čas odskočiti, če je napaden. To je lahko en meter, dva ali tudi več. Če teren prekriva bujna podrast potem je psu teže, ker ga pri begu ovira rastlinje. Bolj kot razdalja je pomembno to, da je pes vztrajen.

Glede odpoklica pa- praviš ,da se lahko naštudira odpoklic samo v obori.

Narobe!!!! Jaz pravim, da je odpoklic najlažje naučiti v obori, ne pa samo v obori! To pa zato, ker prašič ne zbeži daleč in tako psa lažje obvladujemo.
Če pes obvlada odpoklic od srn, ga bo verjetno tudi od prašiča saj gre za isti koncept. Vendar, če srn s psom ne lovimo, lovimo pa prašiče se lahko zgodi, da bo pes pred katerim so že "padali" prašiči pri lovu na prašiče bolj zagret in zato manj poslušen.

Ogrski gonič,Viližanski gonič ali Erdelski kopov.To so imena za isto pasmo psov.Poznamo še Slovaškega kopova,ki je pol manjši in skoraj iste barve kot Ogrski gonič.Sam sem lovil z obema.ZSlovaškim kopovom dvanajst let in z Ogrskim goničem žal samo dve leti.Ko se pogovarjamo o specialnosti sta to pravi pasmi za lov na divjega prašiča in jelenjad,odlični krvosledci in ostri z roparicami,kar jim je prirojeno.Zagotovo lahko trdim da imamo specijaliste za lov na divje prašiče,le pravilnika še ni.Upam da ga bodo sestavli praktiki.Če imaš vlovišču divje prašiče ne zamudi priložnosti vodit Ogrskega goniča ali SL.kopova.

Spoštovani "Kopov" strinjam se s tabo, da je Ogrski oziroma Erdelski gonič super gonič za lov na divje prašiče. Kar se mi zdi dobro pri tej pasmi je to, da saj kolikor sem sam videl, da so ti psi osteri, se ne izogibajo z ostrogo in trni poraščenih predelov, čas gonje pa ni dolg oz. se relativno hitora za goniča vračajo do vodnika. To ustreza našemu načinu lova. To pasmo sem iskal, žal pa redka in sem jo zasledil na Češkem, kjer to pasmo uporabljajo za lov na divje svinje in tudi po krvni sledi.

Kar pa se tiče slovaških kopovov pa "ta pravi" imajo res takšne lastnosti kot si napisal, žal pa za kopove, ki jih vzrejajo naši vzreditelji, nekateri vzreditelji na Hrvaškem in v Bosni (katere ponujajo naši vzreditelji) to ne moremo trditi. O tem je že veliko, mogoče preveč napisano in je nepotrebno argumentirati dileme o vzreji kopovov pri nas.