Ko je govora o daljnogledih za uporabo v mraku je dobro najprej razčistiti nekatere osnovne pojme in lastnosti, ki so pomembne pri takšnih daljnogledih.
1. Izstopna zenica svetlobe, povečava in premer leče:
V mraku so najbolj uporabni daljnogledi, ki imajo izstopno zenico premera okoli 7mm, oziroma vsaj nad 6mm. Kljub temu, da se oči vseh uporabnikov ne razširijo do te mere, je pri daljnogledih v mraku zaželeno da se zenica v našem očesu ne more razširi preko premera svetlobnega snopa iz daljnogleda. Premer izstopne zenice sicer običajno (obstajajo izjeme) podaja razmerje med velikostjo leče in povečave:
Premer leče / povečava = izstopna zenica
Zaradi slednjega so običajno za uporabo v mraku najbolj primerni daljnogledi naslednjih konfiguracij:
Daljnogled …. zenica
6x42 …. 7.00mm
7x42 …. 6.43mm
7x50 …. 7.00mm
8x50 …. 6.25mm
8x52 …. 6.50mm
8x56 …. 7.00mm
8x58 …. 7.10mm
9x63 …. 7.00mm
10x70 …. 7.00mm
2. Tip prizme v daljnogledu
Pri daljnogledih se v praksi večinoma uporabljajo 3 vrste različnih optičnih prizem in sicer:
- Porro
- Schmidt-Pehan
- Abbe-Koenig
Zadnja dva tipa se običajno označujeta kot tako imenovana tipa strešne prizme (roof). Vse tri vrste prizme se med seboj sicer razlikujejo v več pogledih, kar se pa tiče prepustnosti svetlobe tiče pa prizmi tipa Porro in Abbe-Koenig dosegata bistveno višjo prepustnost svetlobe kot Schmidt-Pehan prizma. V podrobnosti zakaj je temu tako se na tem mestu ne bomo spuščali. Porro daljnogledi so seveda jasno prepoznavni (KLIK), daljnogledi z Abbe-Koenigovo pa so precej bolj redki, saj jih izdelujejo le pri Zeissu (samo Victory FL in HT serije), Docterju (samo 8x56 ED in 8x58) in Optolythu (morda se še najde kakšen drug manj znan proizvajalec).
Za mrak so torej najprimernejši daljnogledi s Porro ali Abbe-Koenigovo prizmo, če povzamemo doslej napisano.
3. Stekla in površinski premazi
Zelo pomemben faktor pri tem kako zelo bo posamezen daljnogled svetel v mraku je seveda vrsta stekla, ki so uporabljena za izdelavo leč in prizem v daljnogledu ter tehnologija nanosov na površine leč. Informacije koliko nanosov na lečah in kakšne materiale uporabljajo posamezni proizvajalci pri izdelavi svojih daljnogledov so običajno predmet poslovne tajnosti in je na tem področju najmanj znanega. Še najbolj izstopa pri tem Zeiss, ki je za svoje nove daljnoglede Victory HT razvil posebno novo steklo, ki ima še posebej visoko prepustnost svetlobe. Običajno pa na tem področju velja rek: »koliko denarja, toliko muzike«.
4. Ostrenje – posamično na okularjih
Med manj pomembne lastnosti, a še vedno vredne omembe je pri daljnogledih za uporabo v mraku pomembno tudi kako imajo izvedeno ostrenje. Pri centralnem ostrenju, ki je poznano pri večini daljnogledov je namreč v hudem mraku dostikrat težko popolnoma izostriti sliko. Pri ostrenju, ki pa je izvedeno na vsakem okularju posebej (Fujinon, Steiner, Nikon SE…) pa se ostrina nastavi samo enkrat, nato pa je daljnogled oster na vseh razdaljah. V mraku je to lahko opazna prednost.
Glede na vse našteto bi sedaj izpostavil nekaj daljnogledov, ki so po mojih izkušnjah najboljši v mraku.
Med porro daljnogledi:
DOCTER Nobilem 8x56 B/GA
Steiner Nighthunter Xtreme 8x56
Fujinon 7x50 FMT-SX-2
DOCTER Nobilem 7x50 B/GA
Swarovski Habicht 7x42 GA
Med daljnogledi s Abbe-Koenig prizmo:
Zeiss Victory FL 8x56 T*
DOCTER 8x56 ED/OH
Seveda obstaja še precej drugih daljnogledov, ki se solidno obnesejo v mraku, a izpostavil sem večinoma tiste, ki so na tem področju izjemni.
Odgovori s citatom