Stran 8 od 9 PrvaPrva ... 456789 ZadnjiZadnji
Rezultati 71 do 80 od 83

Tema: Jelen/srnjak A kategorije

  1. #71
    Član od
    Dec 2007
    Lokacija
    tukaj
    Prispevki
    3,487

    Privzeto

    Citat rikec je objavil: Pokaži objave
    Seveda gre se za trofeje. Ampak samo trofeje in nič drugega.
    Vredu, jasno. Konec debate.
    As hunters, we need to stand strong, unite as one and NEVER apologize for being who we are! We should focus our energy on being the best hunters we can be by challenging ourselves to be ethical, respectful and responsible so as to humbly uphold our proud heritage. Now, let´?s get out there and enjoy the great outdoors!
    Eva Shockey

  2. #72
    Član od
    Jun 2010
    Lokacija
    dolenjska
    Prispevki
    506

    Privzeto

    Citat mugo je objavil: Pokaži objave
    Vredu, jasno. Konec debate.
    Pričakujem nadaljevanje debate na jesen , ko pridejo na vrsto srne .
    Po izkušnjah sodeč pa bo precej bolj umirjena .
    errare humanum est - motiti se je človeško

  3. #73

    Privzeto

    Ne vem ali nekateri res ne razumete ali nočete razumeti, v čem je bistvo, sicer različnih mnenj o kategorizaciji pri srnjadi in jelenjadi.

    Če govorimo le o samcih, je dejstvo, da je poleg kazalnikov kot so telesna masa, vitalnost…, eden izmed, po mojem osebnem mnenju manj pomembnem, tudi z našim lovskim zakonom priznan biološki kazalnik razvitost rogovja. Ker številne, tudi novejše raziskave kažejo, da bolj pogosto in na večje razdalje migrirajo predvsem močnejši mladi samci, kar je zelo pomembno zaradi zagotavljanja genetske pestrosti, je menda razumljivo in tudi za lovce sprejemljivo, da se pri lovu izogibamo odstrela "teh prišlekov", ki so praviloma telesno, pa če hočete tudi trofejno najmočnejši mladi samci. Če nekateri varujejo te samce zaradi pričakovanja nadpovprečnih trofej, to še ni nič narobe za razvoj populacije. Seveda je pomembno, da se pri lovu še bolj dosledno varuje telesno nadpovprečno razvite mlade in srednje stare samice!

    Čeprav nekateri trdijo drugače, je tudi oblika in razvitost rogovja posameznega samca – tudi pri srnjakih, zelo odvisna tudi od dedne zasnove. Toda zaradi zelo neugodnih in med posameznimi leti izrazito spreminjajočih se drugih dejavnikov okolja v času rasti rogovja pri srnjakih, prav ti dejavniki velikokrat bolj odločilno vplivajo na razvoj rogovja, kot sama dedna zasnova. To praktično pomeni, da lahko ima isti osebek - kot dveletni srnjak, izrazito nadpovprečno razvito rogovje, že v naslednjem letu, zaradi prevladujočih vplivov drugih dejavnikov okolja, pa povsem povprečno ali celo podpovprečno razvito rogovje. Zato je pretirana delitev mladih samcev srnjadi na A in B kategorijo - le po razvitosti rogovja, nesmiselna in praktično neuporabna za lov, saj bi recimo po takšnih kriterijih lovci eno leto - istega dveletnega srnjaka varovali kot A-kategorijo, že naslednje leto pa bi ga lahko, kot triletnega srnjaka – zaradi nazadovanja razvoja rogovja pod vplivom drugih dejavnikov okolja, "brez greha", odstreli kot srnjaka B-kategorije. Kljub temu dejstvu ne smemo spregledati, da obstaja velika verjetnost, da bo takšen nadpovprečen srnjak, ki je v mladosti izkoristil rastni pospešek za pridobitev nadpovprečne telesne mase in ima dobro dedno zasnovo, že v enem izmed naslednjih let, ko bodo ponovno ugodnejši drugimi dejavniki okolja, ponovno razvil nadpovprečno rogovje, medtem ko praviloma to ni nikoli dana možnost za "podpovprečne srnjake". Tudi zato je prav, da omogočimo postaranje takšnih osebkov.

    Močna trofeja na steni lovske sobe ni naš cilj upravljanja s srnjadjo, je pa takšna trofeja v lovišču nedvomno rezultat pravilnega in odgovornega upravljanja s srnjadjo v nekem okolju, ki kaže na dejstvo, da znajo lovci razumeti in upoštevati smiselne usmeritve in omejitve pri izvajanju lova, predvsem pa z lovom prispevati k primerni in z okoljem usklajeni številčnosti populacije, s primerno spolno in starostno strukturo.

    In končno: že zaradi tehnološke premoči sodobnega lovca je prav, da se pri lovu zavedamo nekaterih omejitev, da znamo odgovorno in tudi sami poskrbeti za samoomejevanje, in to vedno, kadar je to lahko v korist divjadi. Da znamo in želimo loviti tudi na način, kot je opisal že Mugo.

    In še Dobermanu: nikar te zaradi različnih mnenj ne bo sram - bolje odkrtita javna beseda, kot opravljanje za šankom. Zato kar korajžno odpri novo temo in napiši nekaj več o tem kako pri vas zagotavljate in skrbite za zdravstveno stanje divjadi. Saj divjadi menda ne vodite na veterinarske preglede oziroma lovite in iz lovišča odstranjujete le bolane osebke. Bo kar zanimivo branje in rad bi spoznal kakšne nove pozitivne izkušnje.

  4. #74
    Član od
    Dec 2007
    Lokacija
    Notranjska
    Prispevki
    1,340

    Privzeto

    Citat MC53 je objavil: Pokaži objave

    Čeprav nekateri trdijo drugače, je tudi oblika in razvitost rogovja posameznega samca – tudi pri srnjakih, zelo odvisna tudi od dedne zasnove.
    Tukaj se popolnoma strinjam, ravno tako kot z tistim, da na "dedno osnovo" (bolj primerno bi bilo govoriti o genski zasnovi), vpliva tudi okolje, in včasih bolj pridejo zaradi vplivov okolja bolj do izraza ene genske lastnosti drugič druge.

    Dogovoriti se moramo, ali je selektivni lov hkrati tudi oblikovanje genske zasnove določene populacije. Če lov to je, potem moramo k temu pristopiti z strokovne plati in ne z zastarelimi metodami. V kmetijsvu je namreč selekcionirane genskih lastnosti živali in rastlin v zadnjih desetletjih zelo napredovalo in je uspešno, da ne govorimo o poseganju v sam DNK živali in neposredno spreminjanje samih genov. To pomeni, da bomo tudi v lovstvu oblikovali živali, ki bodo take kot mi želimo in v dobri veri menimo, da je tako najbolje za njih.

    Pri kravah smo z takšnimi metodami povečali mlečnost krav v 70 letih za 10krat. (Pri srnjakih smo bistveno bolj neuspešni, saj teže v približno istem obdobju nismo povešali niti za enkrat.)
    Drug primer poznam iz čebelarstva. Tam smo se odločili, katere lastnosti čebel, so za ljudi dobre. To so večja donosnost medu, manjša rojivost, manjša agresivnost in tako naprej. Vse te lastnosti merimo (podobno kot lovci točkujemo rogovje) in na podlagi tega izbiramo kateri genski material je zaželjen in ga razmnožujemo naprej, in kateri je slabši in ga je potrebno odstraniti iz narave.

    Čebelarji smo to metodo v zadnjih letih v skladu z sodobnimi dognanji iz genetike to metodo nekoliko spremenili in si prizadevamo za čim večjo genetsko pestrost naše krajnske čebele. Odločili smo se da bomo ohranili čim več različnih ekotipov, saj smo ugotovili, da so čebele v posameznih pokrajnah gensko prilagojene za tisto okolje in bi bil vnos čebel (ki sicer čebelarju prinačajo večji dobiček) iz drugih pokrajn (drug ekotip) katastrofa za našo vrsto čebele in zmanjšanje genske pestrosti, kar vedno privede v postopno izumrtje populacije (naselitev risa v Sloveniji).

    Ne boste verjeli ampak tudi rejci krav po oddaljenih območjih iščejo avtohtone vrste krav, da bi ohranili in izboljšali gensko pestrost populacije saj so se znašli v slepi ulici.

    Lovci takšne skode (še) nismo naredili, saj pri srnjadi in jelenjadi smo izvajali selektiven odstrel zgolj pri 24% (jelenjad) oziroma 21% (srnjad), pri vsej ostali populaciji pa kakšne posebne selekcije glede na zaželjene lastnosti ne izvajamo, razen v manjši meri pri teži mladičev, če odstrelimo šibkejšega.

    Veseli me, da je v zadnjih letih prevladalo prepričanje, da srnjakov in jelenov ne selekcioniramo (vsaj na ravni načrtovalcev) več po tistem, kar imajo na glavi, ker menim, da je bilo to nestrokovno oziroma škodljivo za populacijo.
    Marko Gorše, Nadlesk

  5. #75

    Privzeto

    Krpan, lovci v vsakem primeru izvajamo neko obliko "selektivnega" lova, le merila in usmeritve ter ravnanje posameznikov pri lovu je precej različno. Saj poznamo, da nekateri za vsako ceno želijo varovati samo samce, in to izključno po razvitosti rogovja, spet drugi – redkeje, prednostno varujejo tudi telesno nadpovprečno razvite samice, samce pa po telesni razvitosti v kombinaciji z razvitostjo rogovja, in seveda so še tretji - BMW lovci, in teh je vedno več, ki se odločijo za odstrel le, če zagledajo malo več "vredno" okrasje na glavi, medtem ko si s prešvoh osebki raje ne mažejo rok!

    Primer poskusa "neselektivnega" lova na srnjad malo poznam iz pred več kot 25 let. Izvajali so ga v delu dežele Saarland in menda tudi v delu Francije. Z namenom, da bi z optimalnim poseganjem v populacijo srnjadi z lovom dosegli bolj naravno strukturo populacije, so se odločili za lov brez vseh A - kategorij, torej le po principu "kar prvo vidimo". Pričakovanja, da bodo s takšnim načinom lova izboljšali strukturo odvzema in izboljšali stanje v populaciji se niso uresničila. Po predvidevanju bi naj - zaradi pričakovanj o sorazmerno enako pogosto opaznih osebkih glede na številčnost v populaciji po spolni in starostni strukturi, celo bolj pogosto opaznih mladih podpovprečnih osebkih, prednostno dosegli primernejšo strukturo odstrela glede na stanje v populaciji, a se niti to ni uresničilo. V nekaj letih so ugotovili splošno nazadovanje populacije, zlasti izrazit padec telesnih mas in hitro opustili takšen način lova.

    Krpan, oba dobro veva, da je izvajanje selektivnega lova z namenom oblikovanja genske zasnove določene populacije v naravnem okolju povsem nesmiselno, praktično neuresničljivo ter škodljivo. Mogoče provociraš zaradi jelenjadi? Ja, tudi pri jelenu je pretirano varovanje osebkov s kronsko oblika rogovja, ne glede na razvitost po masi, nesmisel, saj ni še nihče dokazal, da so jeleni s kronsko zasnovo (izbrana oblika po želji lovcev) boljše genske zasnove ali kaj bolj vitalni in pomembnejši za razvoj populacije jelenjadi, kot recimo močnejši osebki z nekronsko obliko rogovja.

    Pri lovu v naravnem okolju je torej povsem dovolj, če vsaj malo poznamo in upoštevamo nekaj naravnih zakonitosti, ki so lahko v korist populaciji posamezne vrste divjadi. Ponavljam: zaradi dokazanih spoznanj, da mladi nadpovprečni samci migrirajo pogosteje in na večje razdalje, tudi zaradi zagotavljanja genske pestrosti, je prav, da se lovci pri odstrelu takšnih samcev kdaj pa kdaj zadržimo. Tudi sicer ne poznam razlogov, da bi lahko lovci z varovanjem mladih nadpovprečnih osebkov kakor koli škodovali razvoju populacij divjadi v naravnem okolju.

    Vse smiselne usmeritve za lov in eventuelne omejitve so sprejemljive le do takrat, ko z njimi ne ogrožamo doseganja dovolj visokega količinskega in strukturnega odstrela. Dovolj!

  6. #76
    Član od
    Dec 2007
    Lokacija
    Notranjska
    Prispevki
    1,340

    Privzeto

    Prav vesel sem te debate, saj poteka tako kot bi morala vsaka debata med lovci. Mirno in z argumenti in z manjšimi provokacijami, ki vzpodbujajo razmišljanje...

    Tudi sam sem za selektiven odstrel. In sicer na dveh nivojih. Prvi je na nivoju načrtovalca (ZGS OZUL), kjer mislim, da mora biti poudarek predvsem na številu in spolu odvzetih osebkov (uravnavanje velikosti populacije), ter na starostni strukturi odstrela (uravnavanje reprodukcijske sposobnosti) Tu sem z delom načrtovalcev v pretežni meri zadovoljen, moti me samo (po mojem mnenju nepravilno oblikovanje starostnih razredov. Sam bi srnjad in jelenjad razdelil na tri strukturne razrede. Na spolno nezrele živali, na spolno zrele živali, ter na živali, ki zaradi starosti ali drugih vzrokov nimajo več reprodukciske sposobnosti. Zaradi lažjega izvajanja lova bi te tri skupine razdelil po starosti. Spolno nezreli v prvem in drugem življenskem letu, spolno zreli od 2 do 10 življenskega leta ter živali ki so končale reprodukcijo nad 10 leti starosti.

    Drugi nivo selekcije pa je na lovu samem, kjer je potrebno same lovce dobro izobraziti za pravilne odločitve pri ozvzemu med živalimi v samem starostnem ali strukturnem razredu. Pri tem moram priznati da sem bolj švoh z znanjem in nebi želel preveč pemetovati.

    Ampak vseeno ne morem mimo ene provokacije:
    Ali odstreljevati mladiče pri srnah, ki ima dvojčke ali trojčke ali pri srnah, ki imajo samo po enega mladiča. Učili so nas, da odstrelimo mladiča tam kjer jih je več. Logično. Pa vendar ali z tem še pred reprodukcijskim obdobjem ne izločimo genske zasnove za dobre matere, ki so sposobne vzgojiti in ohraniti pri življenju več mladičev, in damo prednost tistim, ki imajo nižjo reprodukcijsko sposobnost ali pa svojih mladičev ne zanjo zadostno varovati pred plenilci?
    Marko Gorše, Nadlesk

  7. #77

    Privzeto

    Krpan je napisal: "Ampak vseeno ne morem mimo ene provokacije: Ali odstreljevati mladiče pri srnah, ki ima dvojčke ali trojčke ali pri srnah, ki imajo samo po enega mladiča. Učili so nas, da odstrelimo mladiča tam kjer jih je več."

    Krpan, naslednjič lahko kar mirno mimo takšne provokacije! Pa ne le zaradi čiste špekulacije o genski zasnovi, ki bi pri srnah lahko omogočala ohraniti pri življenju več mladičev. Saj menda poznamo, da mladiča dvojčka, v času največje ranljivosti, to je v prvem mesecu življenja, skoraj nikoli ne ležita na skupnem ležišču, ampak povsem nagonsko na različnih lokacijah, zato jih še tako skrbna in "gensko"najboljša srna ne more vedno nadzirati in obraniti pred plenilci. Tudi kasneje, če recimo pleni ris, je plen celo pogosteje srna kot njeni mladiči.

    Sicer pa sonaravno trajnostno upravljanje z divjadjo ni in ne sme biti zasnovano na pričakovanjih lovcev po maksimalnih letnih prirastkih v populacijah. In če bi lovci res tako želeli imeti v loviščih nekoliko več prirastka v populacijah in s tem več srnjadi (namesto, da smo se v stanju z načrtovalci zavoda za gozdove vedno znova prepirati že glede spremembe odvzema za 5%), lahko najmanj takšno razliko v populaciji dosežemo lovci sami z bolj dosledno izvedenimi ukrepi za zmanjšanje okosa mladičev in povoza, predvsem pa s trajno nizko številnostjo lisice in s pravilnejšim odstrelom srn.

    Menim, da ni prav, da prvo odstrelimo mladiča tam, kjer jih je več. In ne vem kje so to učili? Prednostno in takoj v začetku lovne dobe moramo namreč nameniti vso pozornost prav srnam, ki vodijo le enega mladiča. V kolikor gre za telesno podpovprečne mladiče in mlade, telesno šibke dveletne srne, ki pogosto vodijo le enega mladiča, tako kot to pogosto velja tudi za ostarele srne, je edino prav, da čimprej odstrelimo mladiča in srno skupaj. To lahko najlažje dosežemo v začetku lovne dobe, pri lovu zjutraj. Zaradi tesne navezanosti srne na mladiča v septembru, se bo srna - po mirnem čakanju lovca uro ali dve, zagotovo vrnila do odstreljenega mladiča. Če pa ostareli srni, ki vodi le enega mladiča, le tega odstrelimo zvečer, se bo umaknila v varno zavetje gozda in je pred mrakom in najverjetneje vse do naslednjega leta ne bomo več opazili. Seveda pa je prav, da se vzdržimo odstrela, kadar telesno močna srna vodi enega telesno močnega mladiča.

    Pri srnah, ki vodijo dva ali več vsaj telesno povprečno razvitih mladičev, se za odstrel šibkejšega mladiča lahko odločimo kadarkoli, tako v pogojih slabše vidljivosti zvečer, kot tudi pozneje v mesecu oktobru in novembru. Pred odgovori na vprašanja o genskih zasnovah pri srnjadi, skušajmo torej najprej ugotoviti: ali je za povprečnega lovca preveč zahtevno ločiti telesno šibko srno v letni dlaki, na primer teže 12 do 15 kg od srne, ki je recimo težja od 18 kg in ločiti mlado srno od ostarele? Ali lovci res ne zmoremo ločiti niti mladiče težke 5 do 8 kg od mladičev, ki so v tem obdobju težji od 10 ali 12 kg? Zanimivo, da bi naj isti lovci znali brez težav oceniti dolžino šil že na cm natančno!

    Kasneje, ko srnjad pridobi kakšen kg telesne mase in se odene v zimsko dlako, veliko težje opravimo izbiro po telesni masi, pa tudi po starosti, zato je pri mulasti srnjadi odločilnega pomena dovolj visok odstrel že v mesecu septembru in prvi polovici oktobra.

  8. #78
    Član od
    Dec 2007
    Lokacija
    Notranjska
    Prispevki
    1,340

    Privzeto

    Hvala za izčrpno razlago, ker mi v 18 letih odkar imam lovski izpit tega ni znal še nihče razložiti ....ali pa ga nisem vprašal....
    Marko Gorše, Nadlesk

  9. #79
    Član od
    Oct 2007
    Lokacija
    Loški potok
    Prispevki
    2,301

    Privzeto

    MC53 krasno razmišljanje in tudi nekako logični zaključki vendar me pa žuli kako to , da sem v 11 letnem pomočništvu v nekem državnem revirju bogatim z jelenjadjo lahko spremljal iz leta v leto ene in iste močne samce ki so imeli izbrana rukališča in vedno ali pa vsaj v večini primerov vsako leto na istem teritoriju, včasih celo na nekaj 10m natančno. Tudi ko je zapadel sneg se je mladina po večini spustila niže in odšla za hrano le stari in močni jeleni so ostali v višjih legah in vstrajali v svojem arealu. Mogoče zaradi tega ker so previdni ,ker teren poznajo ker.............. No jaz mislim,da pa vseeno nekaj teritorialnega starejši in močni jeleni imajo v sebi čeprav mnogi trdijo drugače. Tudi odstrel na obrobnih teritorijih kaže da so odstreljeni v večini mlajši in šibkejši jeleni mogoče tudi zato ker je jelen redkejši in potem seveda po sistemu prvi ki pride. Skratka nisem ravno prepričan o tistem da se selijo predvsem močni jeleni.To je razvidno tudi iznekaj primerov ovratničarjev saj veš tistih z ovratnicami ki smo jih lahko več let opažali na enem in istem teritoriju. Kje se je to dogajalo pa tako in tako veš.

    LP
    Skerl Miha -VEPER
    Loški potok

  10. #80
    Član od
    Dec 2007
    Lokacija
    tukaj
    Prispevki
    3,487

    Privzeto

    Strinjam se s tem, kar je MC53 napisal o odstrelu srn in mladičev. Sploh tisto o (ne)sposobnosti razliovanja med šibkimi in močnimi mladiči v primerjavi z razlikovanjem dolžine šil je hudo res. In o ukrepih, ki bi jih lahko (če bi imeli iskrene namene) izvajali za bolj zdravo in mogoče števičnejšo populacijo srnjadi, namesto kreganja z načrtovalci.
    MC53, a si prestopil med črne ovce v lovstvu, ker to zgoraj opisano je v večini lovskih "pravovernih" glav hudo svetoskrunsko razmišljanje... V mojem lokalnem okolju dobiš za glasno razglašanje takih stvari takoj kakšno pleno pod noge, kakšnega pa še po glavi.
    K tvojem razmišljanju bi še dodal, da je takoj ob odprtju lovne sezone na srne in mladiče (septembra) poleg boljše zmožnosti razlikovanja med šibkimi in močnimi predvsem pomembno to, da srnjad v tem času še zelo dobro izstopa iz gozda na pašo. Tako jih imamo možnost veliko videti in jih lažje primerjamo med seboj in seveda tudi lažje uspešno opravimo dovolj številčen in strukturno pravilen odstrel. Argument nekaterih, da so mladiči takrat še premajhni in da je za družinsko blagajno bolje, da se jih strelja kasneje, ko "še malo zrastejo", je bolj na šibkih temeljih. Kolikor se spomnim iz nekega strokovnega članka, pridobijo mladiči od septembra do konca leta okrog 15% teže, kar je praktično zanemarljiva "korist" v primerjavi s prednostmi lova takoj v septembru.
    As hunters, we need to stand strong, unite as one and NEVER apologize for being who we are! We should focus our energy on being the best hunters we can be by challenging ourselves to be ethical, respectful and responsible so as to humbly uphold our proud heritage. Now, let´?s get out there and enjoy the great outdoors!
    Eva Shockey

Stran 8 od 9 PrvaPrva ... 456789 ZadnjiZadnji

Pravila objavljanja

  • Ti ne moreš objavljati novih tem
  • Ti ne moreš objaviti odgovora
  • Ti ne moreš objavljati priponk
  • Ti ne moreš urejati svojih objav
  •