Zakaj z lovsko puščico zastreljena divjad pogosto popolnoma ozdravi?
...nadaljevanje....
Lovska puščica, katere ubojni del je lovska konica, je izredno oster in čist instrument, ki povzroči rano podobnih značilnosti kot kirurgov skalpel. Taka rana ima ravne robove, kar pomeni, da je tkivo in žilje prerezano popolnoma gladko brez kakršnihkoli podplutb ali zmečkanin. Taka rana je čista in obilno krvavi kar povzroči, da začno delovati naravni obrambni mehanizmi z notranjim efektom čiščenja. Rana povzročena z lovsko puščico se prav zaradi svojih gladkih robov lahko izredno hitro zaceli. Pod pojmom zastreljena žival razumemo žival, katere vitalno območje je bilo pri strelu zgrešeno, je pa bila zadeta v katerikoli drug
del telesa. Pri lovu s puško sta najpogostejša zastrela v trebušni predel in drobovje ter odstrel prednje noge, saj lovci s puško navadno merijo tako, da postavijo križ strelnega daljnogleda na prednjo nogo in ga dvigujejo po nogi do središča prsnega koša kjer pritisnejo na sprožilec in izvedejo takoimenovani “strel za plečko”. Lovci z lokom pa najpogosteje zastrelijo divjad v ozek mišični pas med prsno votlino in hrbtenico in opazujejo kako njihova “za plečko zadeta” žival zbeži ter ne razumejo kako, da žival ni padla. V resnici si taka žival kmalu opomore, saj nima poškodovanih večjih žil, notranjih organov ali živčevja.
V primeru, ko je bila divjad zastreljena v trebušno votlino pa moramo nujno počakati vsaj nekaj ur preden jo začnemo iskati, najbolje s psom krvosledcem, saj tako zastreljena divjad vedno pogine.
Tudi ta fenomen delovanja lovske puščice so že večkrat raziskovali. Tako sta leta 1985 Ludbrook in Tomkison zaključila, da imajo rane povzročene z lovsko puščico v nevitalnem področju zaradi izredno majhnih poškodb okolnega tkiva zelo veliko zmožnost celjenja brez komplikacij, medtem, ko tega ni možno trditi za rane povzročene na kakršenkoli drug način. Georen pa je leta 1990 zapisal, da lovska konica povzroči relativno čisto rano, ki obilno krvavi z notranjim efektom čiščenja. Okolno tkivo ni prizadeto in se zato hitro pozdravi, običajno brez komplikacij, z minimalnim vplivom na splošno počutje živali.
O humanosti lova z lokom nam pričajo tudi izjave nekaterih ameriških veterinarjev in vodij lovnih področij, ki jih je zbral U. Dermastia v svoji knjižici Lov z lokom (1977):
Direktor Michigan conservation oddelka GERALD E. EDDY (1955):
“Lov z lokom je po našem mnenju humanejši od lova s puško predvsem iz dveh vidikov:-v nevitalno območje z lovsko puščico ranjena divjad v večini primerov ozdravi, ranjena s kroglo lovske puške pa največkrat ne;
-lov z lokom daje divjadi več možnosti, da odskoči;
Kot zaključek navaja, da je procent z lokom zastreljenih živali bistveno manjši kot zastreljenih s puško.”
Dr. SOL YARVIN: “Kot dr. medicine imam precejšnjo prakso z različnimi urezninami, ki jih povzročijo ostri predmeti podobni ostri lovski konici. Iz tega sklepam, da zadetek s puščico v vitalno področje divjadi povzroči močno krvavitev, ki divjad v najkrajšem možnem času spravi na tla. Smrt, kot posledica krvavitve iz življenjsko pomembnih organov je v večini primerov neboleča, žival bolj in bolj slabi, dokler ne omahne v nezavest kateri sledi smrt.”
Odgovori s citatom
muzikant je objavil:
