Stran 1 od 4 1234 ZadnjiZadnji
Rezultati 1 do 10 od 37

Tema: Prepoved lova zaradi ugovora vesti

  1. #1

    Privzeto Prepoved lova zaradi ugovora vesti

    Slovenske novice
    Objavljeno dne: 17/12-2011
    Avtor: Sebastijan Ozmec

    Ključne besede: lov, ustava, prepoved, Stanko Valpatič, ugovor vesti

    Pobudnik: Stanko VALPATIČ

    "
    CELJE – Tako kot naša civilizacija pozna ugovor vesti vojaški službi, pa tudi ugovor vesti v medicini, so nekateri lastniki gozdov in društva, ki se borijo za pravice živali, prepričani, da bi morali uzakoniti še ugovor vesti lovu. To bi pomenilo, da lovci na zasebnem zemljišču ne bi smeli streljati živali, če jim lastniki tega ne bi dopustili.

    Prvi, ki je na svoji zemlji postavil opozorilno tablo lovcem, naj na njegovi zemlji pustijo živali pri miru, je predsednik Društva za osvoboditev živali in njihove pravice Stanko Valpatič: »Odraščal sem na kmetiji in zelo dobro poznam lov od mladih nog. Še kako dobro se spomnim grozovitih prizorov krvi po končanem lovu, ko so živali položili na tla v bližini naše kmetije. Moram priznati, da sem že takrat v srcu začutil usmiljenje do ubitih živali, obenem pa strah do mož v zelenih oblekah s puškami.« Takrat so ga starši pomirili, da je to nujno, pozneje pa je v življenju ugotovil, da to ni pravi odnos do živali.

    Ustavna pobuda

    Prav zaradi tega je njegovo društvo skupaj z združenjem za razvoj miroljubnega kmetijstva in nekaterimi lastniki zemljišč vladi in ustavnemu sodišču poslalo pobudo za ustavno presojo trenutne zakonodaje, ki ne ureja ugovora vesti lovu. V zakon hočejo namreč vnesti odločbo, da lahko lastniki gozdov, kmetijskih ali drugih zemljišč prepovejo lov na svojih nepremičninah, če se lov ne sklada z njihovo vestjo. Poleg tega hočejo v zakon vnesti tudi nekatera druga določila, med drugim za prepoved sokolarjenja, saj gre po njihovem prepričanju zgolj za mučenje živali oziroma za lov iz hobija. Odločno so proti streljanju z lokom, ki naj bi ga vpeljali v novo spremembo zakona, saj so prav tako prepričani, da gre za nepotrebno zabavo in za usmrtitev, ki povzroči neizmerno trpljenje. Če bo obveljala njihova želja, pa bo pri nas odklenkalo tudi tradicionalnemu polhanju, saj trdijo, da gre pri tem za lov iz čistega užitka, ne iz nuje, sploh zato ker za polhanje po novem naj ne bi bilo treba biti lovec, ampak bi to lahko počel vsak, ki bi imel dovolilnico.

    VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Predlagatelji ustavne pobude izhajajo iz stališča, da lov ni potreben, saj obstaja naravna selekcija, ki poskrbi za ravnovesje v okolju "
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  2. #2

    Privzeto

    Včasih sem mislil in bil prepričan, da je ugovor vesti trajna odločitev posameznika. V kar nekaj primerih je dokazano, da se da to čez nekaj let ( ko mine določena nevarnost - beri služenje vojaškega roka ) preklicati...
    Da lahko uporabiš ugovor vesti na način, da nekomu nekaj prepoveš samo zato, ker se tebi nekaj ne dopade, pa je zopet zelo sumljivo ( vsaj zame ).
    Mogoče bom jutri, ko bom prespal dolgo noč, drugače razmišljal...

  3. #3
    Član od
    Dec 2007
    Lokacija
    Notranjska
    Prispevki
    579

    Privzeto Stališče LZS


  4. #4

    Privzeto

    V tem primeru je avtor pobude malo pomešal nekatere pojme, ki se nanašajo na ugovor vesti in lov. Če bi mehanično sledili njegovi zahtevi, bi pravzaprav moralo sodišče na osnovi njegovega zahtevka in če bi mu ugodilo, vsem lovcem predpisati "ugovor vesti". ????!!!!!

    In drugo, kar pa ni v celoti njegova krivda, temveč predvsem zaletavih in polpismenih slovenskih preteklih politikov, ki so širili in nekateri to počnejo še vedno, demagogijo o absolutnosti lastninske pravice. S tem so naredili veliko škodo ne le lastnikom zemljišč ali drugih nepremičnin, temveč celotni družbeni skupnosti, ker so si prizadevali ti načelo absolutnosti vnesti celo v zakonodajo in so v nekaterih primerih celo skoraj že uspeli.

    Je pa v njegovi zahtevi nekaj stvari, ki pa jih le ne bi kazalo kar tako z zamahom roke ter bahato in zaničljivo prezreti. Gre za odnos do civilizacijskega vprašanja načina polharjenja ter lova z lokom. Obe dilemi bosta pravo razpravo v družbeni skupnosti šele doživeli in predvsem lovci bi morali biti na to zelo dobro
    pripravljeni. Ravnanje lovske organizacije ter velikega dela posameznikov v njej do obeh navedenih dilem se bo moralo nujno in to v kratkem spremeniti.Javno izraženo stališče LZS in velikega dela njenega članstva do vprašanja lova z lokom in načinov polharjenja s katerim se malo prilizuje enim in potem malo drugim ali po sistemu hladno - toplo, se ne bo več obneslo. Slovenska lovska organizacija se bo morala v kratkem jasno in nedvoumno opredeliti ali podpira lov z lokom in ali podpira določene nujne spremembe doktrine doslej uveljavljenih načinov lovljenja polhov.

    Pri tem pa se bo znašla v položaju, ko se bo lovska organizacija morala izpostaviti in nase prevzeti tudi odgovornost za vse morebitne negativne posledice, ki bi iz njenega odnosa ( pozitivnega ali negativnega ) lahko v družbi nastopile. Če bo njen odnos do obeh stvarnih dilem pozitiven, bo pač morala spremeniti nekatera svoja dosedanja stara načela odnosa do lova kot takega in javno priznati, da gre pri lovu (tudi ) za športno aktivnost. Kako bo to v javnosti potem sprejeto, ko se bo javno priznalo, da lovci gojijo šport pri katerem se pobija živali, pa je seveda že drugo vprašanje.

    Če bo stališče lovske organizacije do obeh dilem negativno ali vsaj močno zadržano, pa se bo srečala s hudim odporom in kritikami s strani dela svojega članstva ter konzervativnimi tradicionalisti, ki so doslej tak način polharjenja prakticirali in se temu ne bodo želeli odreči ali vsaj način takšnega lova temeljito spremeniti in omejiti. V še večji dilemi pa bo pri vprašanju lova z lokom, ki mu nasprotuje tudi največji del članstva v lovski organizaciji in ki bo, če bo obče dovoljen in priznan, v sami organizaciji povzročil velike pretrese in hud odpor vse večjega dela slovenske javnosti.

    Način kako se je slovenska lovska organizacija doslej obnašala do obeh vročih vprašanj je izgubil rok trajanja. Sedaj prihaja čas, ko bo potrebno jasno in nedvoumno izraziti svoje stališče in sistem " malo bi - malo ne bi " se ne bo več obnesel.

  5. #5

    Privzeto

    Sraka, pri lovu z lokom gre za šport točno v tolikšni meri kot pri lovu s puško!
    Kratkovidnost večine lovcev in tudi LZS je v tem, da ne vidi problema lova v urbanih naseljih. Praksa drugje po svetu, kjer se lovi z lokom in dušilci na puškah je za našo zatrto hlapčevsko trofejaško miselnost bogokletna. Dokler bo v Slovenskih glavah domovala taka omejenost, se je resno o teh rečeh sploh brez veze pogovarjati. Bodo pač obstajali problemi in brezplodni špetir, pametne rešitve pa ne.

    Še največ za šport v resnici gre ravno pri sokolarstvu, ki pa je prišlo skozi parlamentarno sito. Lovijo pa v glavnem vloženo perjad, kar je prvo kar bi bilo treba prepovedati, medtem ko problema vran sokolarji sploh nočejo reševati v skrbi za svoje ptice. Nekaj o boleznih so mi govorili. Z vidika ohranjanja ujed sicer plemenita panoga, z vidika lovstva pa popolnoma brez vpliva.
    Last edited by Sršen; 20. December 2011 at 09:37.

  6. #6

    Privzeto

    Kolega Sršen pozdravljen!

    Sraka, pri lovu z lokom gre za šport točno v tolikšni meri kot pri lovu s puško!

    *** Kako bi se dalo to tvojo trditev tudi strokovno in etično utemeljiti ????

    Kratkovidnost večine lovcev in tudi LZS je v tem, da ne vidi problema lova v urbanih naseljih.

    *** V urbanih naseljih??? Kaj pa bi to midva lovila v urbanih naseljih ?? In zakaj bi sploh kaj takega počela ?? Tako kot je kaj v urbano naselje nekaj prišlo prišlo, bo po enaki poti ta prostor tudi zapustilo in potem pa lahko brez ovir loviva. Zakaj bi midva, cenjeni kolega, pred očmi javnosti ( tudi otrok in drugih bolj občutljivih ljudi ) na sredi urbanega naselja nekaj uplenila oziroma ubijala živali kot bi to razumeli in poimenovali ljudje, ki bi bili temu priča?

    Praksa drugje po svetu, kjer se lovi z lokom in dušilci na puškah je za našo zatrto hlapčevsko trofejaško miselnost bogokletna.

    *** Verjetno si mislil zapisati zadrto hlapčevsko miselnost ? Ker, če bi bila že zatrta kot se ti je zapisalo, potem hlapčevska trofejaška miselnost sploh ne bi bila več problem, ker bi pač bila že zatrta. Ob loku se torej ti zavzemaš še za uporabo dušilcev zvoka na puškah. Komu pa bi to koristilo in zakaj bi naj bilo to dobro ?


    Dokler bo v Slovenskih glavah domovala taka omejenost, se je resno o teh rečeh sploh brez veze pogovarjati. Bodo pač obstajali problemi in brezplodni špetir, pametne rešitve pa ne.

    *** Zakaj je vztrajanje večine slovenskih lovcev in skoraj zagotovo tudi največjega dela slovenske javnosti na kvalitetni puški in kvalitetnih merilnih napravah ter etičnosti pri lovu po tvoje omejenost slovenskih lovcev, in zavzemanje za lov z lokom ter dušilci zvoka na puškah in ob tem še lov v urbanih okoljih, pa nekaj naprednega in bolj civilizacijskega ter primernejšega času, ki ga živiva ?
    In kakšna naj bi po tvoje torej bila "pametna rešitev" ? Res verjameš, da bomo slovenski lovci o lovu lahko odločali sami in brez odločilnega vpliva širše slovenske javnosti ? Ne bo šlo cenjeni kolega in prav zaradi tega zavedanja je med to občutljivo slovensko javnostjo potrebno iskati zaveznike in si ne iz njih po nepotrebnem delati nasprotnikov.


    Pa lep pozdrav cenjeni lovski kolega !

  7. #7

    Privzeto

    Sraka, odgovori na tvoja vprašanja so bili že neštetokrat podani na tistem delu foruma, ki govori o lovu z lokom. Dovolj strokovno podprti in tudi s svetovno prakso kontrole populacije v mestih tudi fotodokumentirani. Priporočam malo študija na to temo. V isto zgodbo spada lov z dušilci, ki je kar v nekaj državah Evrope dovoljen, na določenih območjih celo zapovedan. Tudi o tem je bilo že dovolj napisanega.

    O zatrtem imaš pa prav. Lapsus.

    Tudi tebi lep pozdrav!

  8. #8
    Član od
    Dec 2007
    Lokacija
    Dolina vipavska, dolina preljuba
    Prispevki
    167

    Privzeto

    ....že nesem pušo skrit v gmajno pod kamen....tako kot naši nonoti...
    I nikome ništa!

  9. #9

    Privzeto

    Z negiranjem rekreacijske, da, lahko rečemo tudi „športne“ komponente lova se žveči že tisočkrat prežvečeno prastaro lovsko laž o zimskemu krmljenju „bambijev“ ter zgolj selektivnemu odstrelu „bolnih srnic“ z katerim slovenski lovci že desetletja mažejo oči slovenski javnosti. In če je kdo res lovec samo zato, ker čuti „sveto potrebo“ po golemu uravnavanju populacij divjadi (brez rekreacijsko športne, estetske funcije ter doživljanja divjih živali v vseh njihovih vedenjskih vzorcih in obnašanju) naj se zamisli, če ne spada bolj k gasilcem.

    Prastara sredjnjeevropska lovska laž o edino humanem in nebolečem odstrelu divjadi z ognjenim orožjem ima korenine v urbaniziranemu germanskemu prostoru ter je pri nas komplementirana z "slovensko lovsko tradicijo" razpeto nekje med Goringovim 3. rajhom in lovskogojitvenimi bazeni ter samoupravljanjem. Trop brez zvoncev; v olivno zeleno lovsko obleko iz volnene tkanne odet lovec ima na glavi klobuk z tremi prepletenimi vrvicami, na hrbtu nahrbtnik z otepom sena ter risanico na rami ter gazi globok sneg do jasli kjer izza smrek že željno oprezajo lačne srnice. Taki se bi radi kazali slovenski javnosti. Že pri komentiranju slovenskega lovskega dokumentarca mnogim nepocukrana resnica ni bila všeč.

    Neboleč odstrel ter hipna smrt sta srednjeevropska lovska pra-laž, ki ima korenine v germanski industriji orožja ter v odsotnosti velikih plenilcev v germanskemu urbaniziranemu podeželju. Z balistično predimenzioniranim lovskim orožjem opremljenim z odlično optiko se izvaja poseganje v populacije divjadi. Včasih kak pripravnik vpraša ali je kaliber 300 win. mag. dovlj močan za odstel srnjadi...
    Dvojna morala ljudi, ki so domačega prašiča - to zaupljivo in inteligentno bitje, ki se jih je mesece dolgo razveselilo vsakič, ko so ji prinesli vedro pomij; sposobni nekega dne na lepem, z žičnato zanko zadrgniti za rilec in prevarano bitje izvleči na mesarsko stojalo ter ji prerezati vrat ter spustiti kri. Ni pa etično usmrtiti nesluteče divje živali z lovsko puščico na zelo podoben način (brez vlečenja na mesarsko stojalo). Dvojna morala ljudi, ki niso nikoli pomislili kako je košuti, ki jo volkovi žrejo pri živemu telesu, kako je ovci ki ji medved prelomi hrbtenico in ji še za življenja prične žreti drobovje, kako je gamsu, ki dneve in tedne dolgo hira okužen z garjami ali slepoto, kako je z avtomobilom zbitemu srnjaku, ki mu je odtrgalo nogo pa umira nekje v grmovju... Nikoli niso pomislili na osnovne naravne procese in zakonitosti. Trpljenje kot sestavni del razmerja plenilec/plen smo eliminirali. Ne obstaja. Obstaja samo „hipna smrt“, „padec v ognju“ in lovski bog v zelenemu gvantu na lesenemu stolpiču – prostostoječi preži. Hipno smrt povezujemo z "padcem v ognju" kar pa v resnici ne drži. Tudi hipoma padla žival je vedno vsaj še nekaj trenutkov živa, marsikaterega poljskega zajca je potrebno po "padcu" z roko udariti za ušesi da preneha vekati, marsikaka divjad se po padcu tudi čudežno pobere in jo je potrebno iskati z psom krvosledcem. "Padec v ognju" se predstavlja kot sinonim za hipno smrt ter se ga preko filmske produkcije postavlja kot lovsko pravilo, kot nekaj povsem običajnega kar pa v resnici ni.
    Čemu poda primerjava letnega odstrela velike divjadi in letna evidenca iskanj velike divjadi z psi krvosledci pavšalen, okoli 10% rezultat?

    Servilnost organizacijam, ki koketirajo z „zaščitniki živali“ (ki to v resnici niso) se bo nekoč lovstvu vrnilo kot bumerang in ga uničilo pa naj si še tako zatiskamo oči. Najbolj sprevrženo pa je, za dosego svojega cilja oblatiti nekoga drugega z namenom, da bomo mi ostali čimbolj čisti.

    Sraka navaja kako velik del lovske javnosti nasprotuje lovu z lokom. Verjetno res. To tudi ni nič čudnega saj so tako Lovec kot glasilo lovske Zveze Slovenije kot tudi vidni predstavniki lovskega izobraževalnega sistema desetletja dolgo predstavljali in izobraževali generacije slovenskih lovcev z vodilom, da je lov z lokom nehumana in krivolovska dejavnost, ki da ji ni mesta v slovenskemu prostoru.
    (Kot anekdoto naj napišem, da je letos poleti v mojo hišo vstopil mlajši uslužbenec lokalnega komunalnega podjetja in želel odčitati števec za vodo. Slučajno je opazil lok s katerim sem ravno mislil opraviti trening. Na široko je razprl oči in dejal:“Oooo, glej ga raubšica!“ Za trenutek sem bil šokiran, nato pa sem pomislil, da je bolje, da pomirljivo odreagiram in nisem zahteval njegovega šefa,itd. Na koncu se je izkazalo da je fant pripravnik v eni od LD na Dolenjskem. Že lovskega zelenca so ga starejši lovski kolegi in slovenski lovski izobraževalni sistem podučili o nevarnosti in zahrbtnosti loka, tega tihega orožja, ki ga uporabljajo samo lovski kriminalci.)

    Slučajno sem gospodar Ribiške družine, ki upravlja z reko Ljubljanico od zapornic na Roški c. (Gruberjev prekop pod Golovcem) ter od zapornic na Ambroževemu trgu (Ljubljanica) do sotočja Ljubljanice z reko Savo. V predelu, ki je izvzet iz lovne površine (znotraj Ljubljanske obvoznice) živi na stotine alohtonih nutrij, ki prosperirajo ob suplementaremu krmljenje prebivalcev Fužin in Štepanjskega naselja. Nutrije so znane po spodkopavanju brežin in vprašanje je, kako dobro je to na vodotoku, ki teče skozi mesto...
    Letos poleti je prijatelj iz gostih brežin Gruberjevega prekopa pri ribolovu splašil divjo svinjo z osmimi mladiči ter srno z mladičem, tako da je Srakino sprenevedanje o „urbani divjadi“ milo rečeno – najmanj – ignorantsko!
    Sicer so lokalni upravljlci lovišča prejeli izredno odločbo za poseg v populacijo divjih prašičev (katerih se bojijo lokalni prebivalci in sprehajalci psov) tudi za to območje, vendar je vprašanje koliko je smotrno streljati z risanico dobesedno 10 m od naseljenih objektov! (O tem kot je videti nihče preveč resno ne razmišlja...)
    Problema nutrij znotraj mesta se ni še nihče lotil in ne verjamem, da se ga kdo sploh bo v bližnji prihodnosti.

    Prognoziram, da lovu z lokom v slovenskemu prostoru ne bo uspelo, saj je za njegovo uvedbo potrebna osebna izpostavitev nekaterih vidnih predstavnikov strok, ki se ukvarjajo z upravljanjem z divjimi živalmi, za to pa je potrebno imeti poleg dveh dobro razvitih spolnih žlez med nogami tudi dobršno mero domišljije, ter razumevanje kaj je lovstvo in kaj je lov in kaj njune naloge v 21. st. sploh so; tega pa v slovenskemu germansko okostenelemu lovskemu močvirju močno primanjkuje.

    Še naprej se bo farbalo javnost z starimi lovskimi pra-lažmi in se ji prilizovalo. Po drugi liniji se bo uvajala privatizacija lova, nikoli pa se ne bo reklo bobu - bob temveč se bosta še naprej med seboj tepli struji „gojiteljev“ ter vehementnih "strokovnjakov", ki znajo prepisovati samo iz nemške knjige. Začaran krog ljudi, ki jim je pogosto funkcija v „slovenskemu lovstvu“ kompenzacija za neuspeh v zasebnemu življenju. Siamske bojne ribice križane z napihujočimi se žabami v premajhnemu ribniku. Pot v pekel je menda tlakovana z dobrimi nameni in menda se je najbolj potrebno bati ljudi, ki nikdar ne podvomijo v pravilnost svojih odločitev. Lov z lokom je bil že neštetokrat empirično dokazan kot sprejemljiva oblika lova z določeni pomanjkljivostmi (manj uplenjene divjadi, ker se ji je potrebno bolj približati) pa tudi prednosti (varna, nemoteča oblika lova).

    Empirični dokazi pa ne bodo za nobeno stvar nikoli dovolj. Glavni so populizmi in politika. 100X ponovljena laž postane resnica in ravno to se je v slovenskemu prostoru zgodilo z lovom z lokom. 20+ let negiranja te oblike lova skozi "Lovca" in razne "Slovenske novice" je obrodilo sadove.
    Resnica o lovu z lokom pa to ni. Žal. Pa se jo lahko še 100x ponovi in 1000X prefarba

    Nekoliko žalostno je le to, da smo na koncu, brez pušk, lokov, sulic in psov; vsi le lovci. Nasprotniki lova in "zaščitniki živali" (med katerimi je tudi velika večina takoimenovane javnosti, ki se sicer svojemu hot dogu in zrezku katerega je za njih ubil nekdo drug, da so oni lahko čisti; ne mislijo odpovedati) so proti VSEM oblikam lova.

    Janez Adamič
    "Some people never go crazy. What truly horrible lives they must lead." Charles Bukowski

  10. #10
    Član od
    Dec 2007
    Lokacija
    Notranjska
    Prispevki
    1,340

    Privzeto

    Če se držimo načela lovske etike, da "moramo divjadi pri lovu vedno dati možnost umika in preživetja", potem je manj dovršeno orožje in orodje, zagotovo bolj etično, kot pa bolj dovršeno, ki divjadi ne daje možnosti preživetja tudi na velikih razdaljah in v slabih svetlobnih pogojih.

    In ravno to etično načelo zbuja veliko spimpatij pri (zmernih) nasprotnikih lova. V mnogih komentarjih beremo, da naj lovci lovijo tako, da bodo z divjadjo enakopravni, in ne z pomočjo sodobne tehnologije, kjer imajo nad divjadjo večkratno premoč. Lovci vemo, da to ni v celoti izvedljivo, bi bilo pa dobro, če bi podpirali in javno predstavljali lovce in načine takšnega lova. Nekatere države temu sledijo. V ZDA naprimer lovci z puškami na črni smodnik lahko lovijo dva tedna pred ostalimi. Vemo, da si z takšnim orožjem lahko učunkovit do 80 metrov, (z lokom do 40 (50)m).

    Pa še o polhanju...
    Upam, da bomo kmalu dosegli, da polha izločijo iz divjadi, ker to nikoli ni bil. Polhanje se izvaja na 3% celotne površine kjer živi polh, pa še tam se ujame največ 50% populacije. To pomeni, da se v dobrih polšjih letih ujame 1 do 2% populacije. Škode, ki jih povzroča polh pa so (vsaj v moji okolici) primerljive ali celo večje kot škode, ki jih povzroča jelenjad. In samo upamo lahko, da kateremu od upravljavcev lovišč ne bo potrebno izplačati škode. Še vedno je bolj etično da polhe lovimo v skladu z tradicijo kot pa, da bodo morali državni usložbenci izvajati deratizacijo.
    Marko Gorše, Nadlesk

Stran 1 od 4 1234 ZadnjiZadnji

Pravila objavljanja

  • Ti ne moreš objavljati novih tem
  • Ti ne moreš objaviti odgovora
  • Ti ne moreš objavljati priponk
  • Ti ne moreš urejati svojih objav
  •