Stran 7 od 11 PrvaPrva ... 34567891011 ZadnjiZadnji
Rezultati 61 do 70 od 107

Tema: Iz sodne prakse

  1. #61

    Privzeto

    [QUOTE=ostrostrelec.pero;110104][QUOTE=MilanK;

    Predpis, ki ureja lovsko strelstvo pa je Pravilnik o lovskem strelstvu LZS, ki velja za vse njene članice.

    Milan, lepo bi prosil, če tole razložiš malo podrobneje.Konkretno v naši družini so veleumi ugotovili da za nas ne velja. Drugega pravilnika o strelstvu pa nimamo. Baje bi moral biti objavljen v uradnem listu, da bi veljal.A lahko velja samo en člen ostali pa ne. Vsaj tako je pri nas, ker po njem samo nastrel izvajamo, ostalo pa si lahko vtaknemo v r..[/QUOTE]
    ----------------------
    Iz ZDlov je razvidno, da ima LZS po tretjem odstavku 21. čl. naloge, ki jih mora opravljati v javnem interesu. Med te naloge pa spada tudi izobraževanje, med lovsko izobraževanje pa je šteti tudi lovsko strelstvo, ki ga ureja Pravilnik o lovskem strelstvu LZS, ki je strokoven splošni akt in velja za vse njene članice. Dejstvo, da ni bil objavljen v Uradnem listi, po mojem mnenju, ne more vplivati na njegovo interno veljavo. Gre za lovski predpis, ki velja za lovska strelišča, ki jih lovske organizacije – LD-ji v okviru lovišča uporabljajo za pristrelitev in preizkus lovskega orožja svojih članov po lovskih predpisih. To je v skladu s 4. od. 50. čl. Zoro-1. V tem odstavku je namreč povsem izrecno določeno , da določila Zoro-1 o civilnih streliščih ne veljajo za lovske organizacije, ki jih lovske organizacije v okviru lovišča uporabljajo za pristrelitev in preizkus lovskega orožja svojih članov po lovskih predpisih. Pravno razlago "lovski predpisi" je treba razumeti zgolj lovske predpise, ki jih v okviru svojih pooblastil in preko svojih organizacij v skladu z ZDlov-1, sprejemajo lovske organizacije same. Če bi Zoro-1 zahtevah dejansko ureditev lovskih strelišč v "predpisih o lovu", potem bi bilo to, v 3.od.50.čl. Zoro-1, tudi izrecno navedeno najmanj s sklicevanjem na konkretni akt, ki naj bi na državnem področju to urejal. Po Pravilniku LZS pa izhaja, da lovsko strelstvo obsega usposabljanje, izvajanje pristrelitve, preizkus lovskih sposobnostih z lovskih orožjem in lovska strelska tekmovanja. Gre torej za strokovni akt, ki opredeljuje različne oblike strelskega izobraževanja lovcev ter zagotavljanje varnosti in streliškega reda na lovskih streliščih, ki jih članice LZS uporabljajo za strelsko izobraževanje in usposabljanje svojih članov.
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  2. #62

    Privzeto

    Tudi to se zgodi - lovski inšpektor - lovski prekršek

    LD je za svoje lovske veterane organizirala lov na fazane, ki jih je pred tem spustila v lovišče. Poleg fazanov je padel tudi poljski zajec, katerega pa LD ni zapisala v evidenčno knjigo odvzema, kjer njegov odvzem ni bil načrtovan. Eden izmed članov LD je vse to prijavil lovskemu inšpektorju. Ta je na podlagi prejete prijave obiskal LD, o zadevi sestavil zapisnik, nato pa LD izdal dve odločbi o storjenem lovskem prekršku in LD oglobil skupaj za 9 tisoč evrov, odgovorno osebo pa za 900 evrov. Če se LD zoper izdani odločbi ne bo pritožila, potem bo morala plačati polovičko, t.j. 4.500,00€, odgovorna oseba pa 450 €. Izrečeni globi utegneta LD znatno finančno prizadeti, lahko tudi njene člane, saj če LD iz svojih sredstev ne bo mogla globi poravnati, potem ji ne preostane nič drugega kot da od članov pobere prispevke za plačilo glob, saj če v postavljenem roku ne bosta plačani, bo davčna uprava ali carina izvedla prisilno izterjavo z rubežen sredstev na TRR, lahko tudi rubež njenega nepremičnega premoženja – lovskega doma ali koče. Lovski inšpektor pa lahko zoper LD poda tudi predlog za odvzem koncesije.

    ZDlov je glede izvajanja lova in glede vodenja evidenc jasen. In kdor lahkomiselno ravna in pri tem meni, da zaradi kršitve lovske zakonodaje ne bo kaznovan, tvega, da bo pri tem zaloten in sankcioniran, poleg njega pa še LD, ki lahko zaradi izrečenih glob bankrotira. Sredstva od lovnega turizma in od prodaje divjačine se namreč ne morejo nameniti za plačilo globe, temveč iz drugih virov sredstev LD. Če teh ni, pa iz prispevkov njenih članov. Lahko pa LD od odgovornih oseb zahteva povračilo škode, ki jo je utrpela zaradi prekrškov, ki jo storila njena odgovorna oseba, ki ni poskrbela za zakonito poslovanje LD in zakonito izvajanje lova.
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  3. #63

    Privzeto

    Odškodnina in dohodnina

    Ker nekateri sprašujete ali se od odškodnine za škodo po divjadi plača dohodnina, zato si preberite spodaj navedeno Pojasnilo DURS

    DAVČNA OBRAVNAVA ODŠKODNIN Z VIDIKA ZAKONA O DOHODNINI

    Pojasnilo DURS, št. 4217-223/2010, 25. 11. 2011

    Pojasnilo glede davčne obravnave odškodnin z vidika Zakona o dohodnini.

    Davčna obravnava odškodnin po Zakonu o dohodnini

    Davčna obravnava dohodka fizične osebe, opredeljenega kot odškodnina, je odvisna od njegove vsebine. Če gre za plačilo za opravljeno delo, bo takšen dohodek praviloma obravnavan kot dohodek iz zaposlitve, če gre za plačilo za uporabo denarja, bo davčno obravnavan kot obresti itn. Določene odškodnine so skladno s 5. točko 27. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/2011-UPB7; v nadaljevanju: ZDoh-2) oproščene plačila dohodnine.

    ZDoh-2 v 5. točki 27. člena določa, da se dohodnine ne plača od odškodnine na podlagi sodbe sodišča zaradi osebnih poškodb (telesnih poškodb, bolezni ali smrti) ali škode na osebnem premoženju, vključno z zamudnimi obrestmi, razen odškodnine, ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek. Med navedene odškodnine je mogoče šteti tudi odškodnine zaradi osebnih poškodb ali poškodovanja osebnega premoženja, izplačane na podlagi sodne ali izven sodne poravnave, ki ni sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank, in če odškodnina ne presega utemeljenega in razumnega zneska, ki je običajen za odškodnine, izplačane na podlagi sodb sodišča v podobnih primerih.

    Da bi bilo mogoče določen dohodek šteti za oproščen plačila dohodnine skladno z zgoraj navedeno 5. točko 27. člena ZDoh-2, morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
    a) gre za odškodnino;
    b) podlaga za odškodnino je:
    i) sodna odločba ali
    ii) sodna ali izvensodna poravnava, ki ni sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank, a le če odškodnina ne presega utemeljenega in razumnega zneska, ki je običajen za odškodnine, izplačane na podlagi sodb sodišča v podobnih primerih;
    c) odškodnina se plača zaradi:
    i) osebne poškodbe (telesne poškodbe, bolezni, smrti) ali
    ii) škode na osebnem premoženju;
    d) odškodnina ne predstavlja nadomestila za izgubljen dohodek.

    ad a) Odškodnina

    Sama označitev določene obveznosti oziroma dohodka kot odškodnine (v sodni oziroma izvensodni poravnavi) še ne pomeni, da je tak dohodek davčno obravnavan kot odškodnina v smislu zgoraj navedene določbe ZDoh-2. Za davčno obravnavo odškodnin je treba upoštevati, da se oprostitev nanaša na odškodnino kot posledico odškodninske odgovornosti. Če pride do nastanka škode, pa ta ne rezultira v odškodninski odgovornosti, pri povračilu take škode ne gre za odškodnino, ki bi bila oproščena plačila dohodnine po 5. točki 27. člena ZDoh-2 (v teh primerih gre ali za prostovoljno povračilo škode ali za povračilo škode na podlagi pogodbenega razmerja med povzročiteljem škode in oškodovancem).

    Termin odškodnina je potrebno razumeti v njegovem splošnem pravnem pomenu ter v povezavi z razumevanjem termina škoda skladno z Obligacijskim zakonikom (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju OZ). Tako lahko odškodnino na splošno označimo kot povračilo protipravne škode.

    Pri presoji ali je bila odškodnina izplačana kot posledica odškodninske odgovornosti, je treba upoštevati določbe OZ.

    Odškodninska odgovornost je vrsta obligacijskega razmerja, v katerem je oseba, ki povzroči škodo drugemu, dolžna povrniti povzročeno škodo, razen če dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Za obstoj odškodninske odgovornosti (in hkrati s tem obveznost odgovorne osebe za povrnitev škode) morajo biti kumulativno izpolnjene naslednje predpostavke:
    • Protipravnost – ravnanje, s katerim se prekrši pravno zavarovan interes posameznika. Protipravnost se pojavlja v dveh oblikah:
    o kot protipravnost ravnanja ali
    o kot protipravnost posledice, ki nastane zaradi delovanja, ki je sicer pravno dopustno.
    • Vzročna zveza med protipravnostjo in škodo.
    • Škoda, ki jo povzroči protipravno ravnanje oziroma protipravna posledica.
    Predpostavka odškodninske odgovornosti je pravno priznana škoda, ki je samo tista škoda, za katero pravo (zakon) določa odškodninsko odgovornost (obveznost odgovorne osebe povrniti škodo). Vrste pravno priznanih škod so opredeljene v 132. členu OZ in so naslednje: zmanjšanje premoženja (navadna škoda), preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), pa tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoženjska škoda)*.

    Pri tem je treba opozoriti, da OZ v 140. členu določa, da kdor v svojo škodo dovoli drugemu, da ta nekaj stori, ne more zahtevati od njega povrnitev škode, ki mu jo je s tem povzročil. Glede na navedeno škode, ki je povrnjena v primeru predhodnega pristanka oškodovanca (pisnega, ustnega ali konkludentnega), ni mogoče šteti za odškodnino v smislu 5. točke 27. člena ZDoh-2.

    Pri presojanju pogojev za oprostitev plačila dohodnine se lahko v primerih odškodnin, ki so izplačane na podlagi sodne odločbe, šteje, da je sodnik ugotavljal obstoj odškodninske odgovornosti (tudi protipravnost ravnanja oziroma protipravnost posledice), zato je v teh primerih treba še presoditi, ali so izpolnjeni tudi ostali pogoji za oprostitev plačila dohodnine od odškodnin iz 5. točke 27. člena ZDoh-2 (vrsta škode in odškodnina ne predstavlja nadomestila za izgubljeni dohodek).

    Kadar se odškodnina plačuje na podlagi sklenjenih sodnih in izvensodnih poravnav, je treba poleg pogojev, da poravnava ni sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank in odškodnina ne presega utemeljenega in razumnega zneska, ki je običajen za odškodnine, ter odškodnina ne predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek, ugotavljati tudi, ali se odškodnina plačuje za pravno priznano škodo (torej ugotavljati, ali so izpolnjene predpostavke odškodninske odgovornosti), z namenom zagotovitve enake davčne obravnave vseh odškodnin.

    ad b) Sodna odločba ter sodna ali izvensodna poravnava, ki ni sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank, in če odškodnina ne presega utemeljenega in razumnega zneska, ki je običajen za odškodnine, izplačane na podlagi sodb sodišča v podobnih primerih

    Da bi bila odškodnina davčno obravnavana skladno s 5. točko 27. člena ZDoh-2, je potrebno, da je izplačana na podlagi sodne odločbe oziroma na podlagi sodne ali izvensodne poravnave. Za potrebe izvajanja ZDoh-2 se poravnava razume kot dvostranski pravni posel (pogodba), s katero stranke z medsebojnim vzajemnim popuščanjem spremenita svoje pravice in obveznosti ter s tem prekineta sporno oziroma odpravita negotovo pravno razmerje. Poravnava se torej sklene glede pravic in obveznosti, za katere obstaja pravni temelj. Za davčno obravnavo ni pomembno kolikšne so popustitve strank take pogodbe, zato je mogoče tudi pogodbo, ki po vsebini pomeni popolno pripoznavo zahtevka oškodovanca, šteti za izvensodno poravnavo v smislu ZDoh-2.

    Da bi bila odškodnina, ki je izplačana na podlagi poravnave, davčno obravnavana skladno s 5. točko 27. člena ZDoh-2 ne sme biti izplačana zaradi prikritja pravega namena strank. Navedeni pogoj po vsebini predstavlja pravilo zoper izogibanje plačilu davka. Po tem pravilu se vsakršno izplačilo, ki je sicer lahko poimenovano kot »odškodnina«, a je namen ali eden od namenov v taki transakciji vpletenih oseb izogib plačilu davka (tj. tako izplačilo se po vsebini transakcije ne prisodi zaradi škode oziroma zaradi spremembe pravic in obveznosti, za katere obstaja pravni temelj, kot navedeno zgoraj), obdavči v skladu z ZDoh-2. Povedano drugače, samo poimenovanje določenega prejemka – ki bi bil sicer obdavčljiv dohodek v skladu z ZDoh-2 – kot »odškodnina«, ne pomeni, da bo tak prejemek oproščen dohodnine. Po ZDoh-2 se namreč obdavčujejo vsi prejemki, ki po svoji vsebini predstavljajo dohodek, ne glede na to, kako so poimenovani. Podobno pravilo vsebuje že OZ v drugem odstavku 1054. člena, kjer je določeno, da se v primeru, če pogodbeniki pod imenom poravnave opravijo kakšen drug posel, za njihova razmerja ne uporabljajo določbe zakona, ki veljajo za poravnavo, temveč tiste, ki veljajo za dejansko opravljeni posel.

    Dodaten pogoj, da je odškodnino, izplačano na podlagi sodne ali izvensodne poravnave mogoče šteti za odškodnino skladno s 5. točko 27. člena ZDoh-2 je, da ta ne presega utemeljenega in razumnega zneska, ki je običajen za odškodnine, izplačane na podlagi sodb sodišča v podobnih primerih. V primeru, da je na podlagi sodne ali izvensodne poravnave izplačana odškodnina višja od odškodnine, ki bi jo v podobnem primeru določilo sodišče, ne gre za odškodnino skladno s 5. točko 27. člena ZDoh-2.

    ad c) Osebna poškodba (telesna poškodba, bolezen, smrt) ali škoda na osebnem premoženju

    Nadaljnji pogoj, da je odškodnino mogoče šteti za dohodek, od katerega se skladno s 5. točko 27. člena ZDoh-2 ne plača dohodnine je, da je odškodnina izplačana za škodo, ki je posledica osebne poškodbe ali za škodo na osebnem premoženju.

    Za osebno poškodbo se šteje telesna poškodba, bolezen ali smrt. V primeru, da je podlaga za odškodnino telesna poškodba ali bolezen osebe ali smrt bližnjega, sta plačila dohodnine oproščeni tako odškodnina za premoženjsko škodo (tj. škoda kot poseg v premoženjsko pravno sfero druge osebe) in tudi odškodnina za nepremoženjsko škodo (tj. telesne bolečine, duševne bolečine ali strah).

    Opozoriti je potrebno, da oprostitev iz 5. točke 27. člena ZDoh-2 ne velja za odškodnino, ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek (več o tem v nadaljevanju).

    Odškodnina za premoženjsko škodo zaradi smrti bližnjega, ki je skladno s 5. točko 27. člena ZDoh-2 oproščena dohodnine, vključuje povrnitev običajnih stroškov za pogreb umrlega, povrnitev stroškov za njegovo zdravljenje in druge potrebne stroške v zvezi z zdravljenjem, ter povračilo škode zaradi izgubljenega preživljanja oziroma izgubljene podpore. Ta odškodnina pa ne vključuje zaslužka, izgubljenega zaradi nezmožnosti za delo umrlega za čas zdravljenja.

    Odškodnina za premoženjsko škodo zaradi telesne poškodbe ali prizadetega zdravja, ki je skladno s 5. točko 27. člena ZDoh-2 oproščena dohodnine, vključuje povrnitev stroškov v zvezi z zdravljenjem in drugih potrebnih stroškov, ki so s tem v zvezi ter povračilo za škodo zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo (slednje vključuje uničenje ali zmanjšanje zmožnosti za oškodovančev nadaljnji razvoj in napredovanje ter trajno povečane potrebe oškodovanca, ne vključuje pa bodočega izgubljenega zaslužka).

    Za osebno premoženje se šteje vse premoženje (tj. stvari in premoženjske pravice), razen premoženja, ki ga oškodovanec uporablja za doseganje dohodka iz dejavnosti (npr. delovni stroji, poslovni prostori...).

    Ker se skladno s prvim odstavkom 47. člena ZDoh-2 za dohodek iz dejavnosti ne šteje dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, določen v III.4. poglavju tega zakona – razen če se davčna osnova od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov – se tudi odškodnina za škodo na premoženju, uporabljenem pri opravljanju take dejavnosti, obravnava kot odškodnina na osebnem premoženju.

    Ker se v skladu s tretjim odstavkom 47. člena ZDoh-2 za dohodek iz dejavnosti ne šteje dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice, določen v III.5. poglavju tega zakona, če ga ne dosega fizična oseba v okviru svojega organiziranega podjetja oziroma organizirane dejavnosti, se tudi odškodnina za škodo na premoženju, uporabljenem pri doseganju takega dohodka, obravnava kot odškodnina na osebnem premoženju.

    V primerih, ko je skladno s predpisi podana odškodninska odgovornost, in ta ni posledica osebne poškodbe (telesne poškodbe, bolezni ali smrti), oziroma ne gre za odškodnino za škodo na osebnem premoženju, takšne odškodnine ni mogoče šteti za odškodnino, od katere se skladno s 5. točko 27. člena ZDoh-2 ne plača dohodnine (npr. denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo v primeru razžalitve dobrega imena in časti, storjene s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja). Slednje velja tudi v primeru, ko takšno odškodnino dosodi sodišče s sodbo.

    ad d) Ne gre za nadomestilo za izgubljen dohodek

    Odškodnina, ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek – tudi če je izplačana zaradi osebnih poškodb (telesnih poškodb, bolezni ali smrti) ali škode na osebnem premoženju – ni predmet oprostitve plačila dohodnine po 5. točki 27. člena ZDoh-2. Kot odškodnino za izgubljen dohodek je šteti vsako odškodnino, s katero se »nadomešča« že izgubljeni ali izgubljeni bodoči dohodek zavezanca za dohodnino. Odškodnina za izgubljen dohodek se po ZDoh-2 obravnava tako, kot se obravnava dohodek, ki ga odškodnina »nadomešča«.

    Za odškodnino, ki predstavlja nadomestilo za izgubljen dohodek, se šteje tudi odškodnina, prejeta zaradi zmanjšanja vrednosti osebnega premoženja (tj. stvari in premoženjske pravice). V posameznem primeru je treba pri presoji, ali gre za odškodnino zaradi zmanjšanja vrednosti premoženja, upoštevati okoliščine, ki so lahko pri odločitvi ključnega pomena, in sicer: zakaj se odškodnina izplačuje, na kateri osnovi je določena in kakšen je znesek te odškodnine.

    Kadar je odškodnina dogovorjena z namenom, da se povrne škoda, ki je nastala na neki nepremičnini (npr. razpoke na fasadi, razbita okna) ter se s tem vzpostavi prvotno stanje nepremičnine, odškodnina pa se dogovori glede na vrednost vzpostavitve prvotnega stanja (npr. odškodnina se določi glede na vrednost popravila), ne moremo govoriti o nadomestilu za izgubljeni dohodek, ki je obdavčen po določbah ZDoh-2.

    Nasprotno pa lahko govorimo o odškodnini kot nadomestilu za izgubljeni dohodek v primerih, ko se vrednost premoženja, ki je zmanjšana zaradi protipravnega ravnanja druge osebe, z odškodnino poveča na raven, ki bi bila primerljiva z vrednostjo tega premoženja na trgu, ki bi jo zavezanec lahko dosegel, če ne bi prišlo do protipravnega ravnanja. Taka odškodnina se obdavčuje kot drug dohodek po 105. členu ZDoh-2. Opozoriti je treba, da v primerih zmanjšanja vrednosti nepremičnine ne moremo govoriti o odškodnini kot nadomestilu za izgubljeni dohodek, ki po svoji vsebini nadomešča izgubljeni dobiček iz kapitala. Po določbah ZDoh-2 je namreč temeljna predpostavka za obdavčitev dobička iz kapitala, da je dobiček dosežen z odsvojitvijo kapitala (92. člen ZDoh-2). V primeru, ko je nepremičnina še vedno v celoti v lasti zavezanca, pa ne gre za odsvojitev te nepremičnine.

    V nadaljevanju je podanih nekaj primerov davčne obravnave odškodnin

    Primer 1:
    Oseba A določen čas uporablja osebno vozilo v lasti fizične osebe B, pri tem pa na vozilu ne povzroči nobene škode. Za takšno uporabo oseba A fizični osebi B plača 1000 evrov odškodnine.

    Status po ZDoh-2:
    Takšen dohodek se, čeprav je poimenovan kot odškodnina, ne šteje za odškodnino v smislu 5. točke 27. člena ZDoh-2, saj ne gre za odškodnino v vsebinsko-pravnem pomenu, ampak za nadomestilo koristi uporabe.

    Primer 2:
    Izvajalec javne službe A na podlagi služnostne pravice spelje plinovod preko zemljišča v lasti fizične osebe B, po zaključku del pa vzpostavi prvotno stanje na zemljišču. V nadomestilo A fizični osebi B plača odškodnino za manjvrednost v višini 10.000 evrov.

    Status po ZDoh-2:
    Takšen dohodek se ne šteje za odškodnino v smislu 5. točke 27. člena ZDoh-2, saj ne gre za odškodnino v vsebinsko-pravnem pomenu, ampak za nadomestilo za negativno služnost.

    Primer 3:
    Podjetje A se z fizično osebo B dogovori, da bo na njenem zemljišču postavilo reklamni pano, pri čemer bo predhodno podrlo nekaj sadnih dreves, za to pa bo podjetje A plačalo najemnino v višini 1000 EUR ter odškodnino za podrta drevesa v višini 500 EUR.

    Status po ZDoh-2:
    Takšno plačilo za podrta drevesa se ne šteje za odškodnino po 5. točki 27. člena ZDoh-2, saj je oškodovanec predhodno pristal k nastanku škode.

    Primer 4:
    Oseba A, ki je samostojni podjetnik posameznik, pade na poledenelih stopnicah v lokalu v lasti osebe B in si poškoduje nogo, zaradi česar štiri tedne ne more opravljati svoje poslovne dejavnosti. Na podlagi vložene tožbe sodišče osebi B v sodbi naloži plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo (telesne bolečine, duševne bolečine in strah) v višini 2000 evrov ter odškodnino za izgubljen dobiček v višini 2500 evrov.

    Status po ZDoh-2:
    Odškodnina za nepremoženjsko škodo je zato, ker je plačana zaradi telesne poškodbe osebe, oproščena plačila dohodnine skladno s 5. točko 27. člena ZDoh-2. Odškodnina za izgubljen dobiček ni predmet oprostitve plačila dohodnine skladno s 5. točko 27. člena ZDoh-2.

    Primer 5:
    Oseba A vinjena povzroči prometno nesrečo, v kateri se fizična oseba B, ki je zaposlena, huje poškoduje, tako da je pol leta odsotna z dela in ta čas prejema nadomestilo plače. Oseba A osebi B izplača 10.000 EUR odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo ter izgubljen zaslužek – razliko med plačo, ki bi jo oseba B dobivala, če bi v času odsotnosti z dela delala, ter prejetim nadomestilom plače za čas odsotnosti dela – v višini 5000 EUR.

    Status po ZDoh-2:
    Odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo je zato, ker je plačana zaradi telesne poškodbe osebe, oproščena plačila dohodnine skladno s 5. točko 27. člena ZDoh-2. Odškodnina za izgubljeni zaslužek ni oproščena plačila dohodnine skladno s 5. točko 27. člena ZDoh-2, ampak bo davčno obravnavana enako, kot bi bil obravnavan izgubljeni zaslužek v tem primeru – tj. kot dohodek iz zaposlitve.
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  4. #64

    Privzeto Mnenje Višjega sodišča v Ljubljani glede zakonistosti Pravil LD

    Mnenje Višjega sodišča glede zakonitosti pravil LD

    Višje sodišče v Ljubljani je v obrazložitvi sodbe opr. št. VSL sodba I Cp 1111/2014 navedlo zanimivo mnenje:
    "
    Končno so neutemeljene tudi pritožbene navedbe v zvezi s postopkom pred Upravno enoto X, ki na predloženo besedilo Pravil lovske družine X , sprejetih na Občnem zboru dne 19.11.2009, ni imela pripomb. Tudi če Upravna enota pripomb ni imela, to ne pomeni, da je akt zakonit, vsekakor je v pristojnosti sodišča, da ugotavlja zakonitost pravil lovske družine.
    "
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  5. #65

    Privzeto

    Odklonitev sprejema v članstvo osebe – lovca, ki je že član druge LD

    Ali lahko LD omeji dvojno članstvo tako, da v svoja Pravila zapiše, da se v članstvo LD ne sprejme oseba (lovec), ki je že član druge LD. ZDlov-1 namreč nima določbe o tem, da je prepovedano članstvo lovcev v dveh LD-jih. Ali to pomeni, da lovec ne more biti član dveh ali več LD-jev, ali pa to pomeni, da je to prepuščeno LD, da to vprašanje uredi v svojem temeljnem aktu – Pravilih. Ker ZDlov-1 tega izrecno ne prepoveduje, to pomeni, da lahko LD s Pravili omeji sprejem v članstvo osebe, ki je že član druge LD.

    Če ima LD v svojih Pravilih zapisano, da je članstvo v drugi LD razlog za odklonitev sprejema v članstvo, potem njen organ, pristojen za sprejem v članstvo, lahko zakonito odkloni sprejem take osebe v članstvo LD. LD, ki se ustanovi, deluje in preneha po Zakonu o društvih (ZDru-1), če ZDLov-1 ne določa drugače. Članstvo v društvo je prostovoljno in vsak lahko postane član društva pod pogoji, ki jih društvo določi v svojem temeljnem aktu (Pravilih). Društvo ima pravico postaviti pogoje, ki jih mora izpolniti vsak, ki želi vstopiti v članstvo. Ti pogoji so določeni in znani vnaprej, veljajo za vse prosilce enako in ne dajejo prednosti nikomur. Zato je ta pogoj tudi skladen z določbami Ustave o pravici do zbiranja in združevanja ter 2. čl. ZDru-1. Okoliščina, da ZDLov-1 nima več določbe o tem, da je prepovedano članstvo lovcev v dveh lovskih družinah še ne pomeni, da je lahko lovec član dveh ali več lovskih družin, saj ZDLov-1 tudi nima izrecne določbe o tem, kar pomeni, da zakonodajalec to področje prepušča avtonomnemu urejanju in določba pravil, ki dejansko omejuje članstvo na eno lovsko družino ni v nasprotju s pravnim redom RS (enako odločba VSK Cp 73/2011 in VSL 0075899 z dne 25/01-2017).

    Vir: citirani sodni odločbi
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  6. #66

    Privzeto

    Prenehanje članstva v LD zaradi spremembe stalnega prebivališča

    Pogoj stalnega prebivališča v RS, ki ga za članstvo v LD predpisuje 1. od. 65. čl. ZDlov-1, mora biti ves čas članstva, ne le ob sprejemu v članstvu. Iz tega sledi, da članu, ki nima več stalnega prebivališča v RS in ga ima v tujini, mu skladno s to določbo preneha članstvo v LD.

    Vir: sodna odločba VSL00608824, z dne 22/04-2015
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  7. #67

    Privzeto

    Citat MilanK je objavil: Pokaži objave
    Prenehanje članstva v LD zaradi spremembe stalnega prebivališča

    Pogoj stalnega prebivališča v RS, ki ga za članstvo v LD predpisuje 1. od. 65. čl. ZDlov-1, mora biti ves čas članstva, ne le ob sprejemu v članstvu. Iz tega sledi, da članu, ki nima več stalnega prebivališča v RS in ga ima v tujini, mu skladno s to določbo preneha članstvo v LD.

    Vir: sodna odločba VSL00608824, z dne 22/04-2015
    Hvala, MilanK, za tvoje prispevke. :)

  8. #68
    Član od
    Mar 2009
    Lokacija
    Primorska
    Prispevki
    252

    Privzeto

    Citat MilanK je objavil: Pokaži objave
    Odklonitev sprejema v članstvo osebe – lovca, ki je že član druge LD

    Ali lahko LD omeji dvojno članstvo tako, da v svoja Pravila zapiše, da se v članstvo LD ne sprejme oseba (lovec), ki je že član druge LD. ZDlov-1 namreč nima določbe o tem, da je prepovedano članstvo lovcev v dveh LD-jih. Ali to pomeni, da lovec ne more biti član dveh ali več LD-jev, ali pa to pomeni, da je to prepuščeno LD, da to vprašanje uredi v svojem temeljnem aktu – Pravilih. Ker ZDlov-1 tega izrecno ne prepoveduje, to pomeni, da lahko LD s Pravili omeji sprejem v članstvo osebe, ki je že član druge LD.

    Če ima LD v svojih Pravilih zapisano, da je članstvo v drugi LD razlog za odklonitev sprejema v članstvo, potem njen organ, pristojen za sprejem v članstvo, lahko zakonito odkloni sprejem take osebe v članstvo LD. LD, ki se ustanovi, deluje in preneha po Zakonu o društvih (ZDru-1), če ZDLov-1 ne določa drugače. Članstvo v društvo je prostovoljno in vsak lahko postane član društva pod pogoji, ki jih društvo določi v svojem temeljnem aktu (Pravilih). Društvo ima pravico postaviti pogoje, ki jih mora izpolniti vsak, ki želi vstopiti v članstvo. Ti pogoji so določeni in znani vnaprej, veljajo za vse prosilce enako in ne dajejo prednosti nikomur. Zato je ta pogoj tudi skladen z določbami Ustave o pravici do zbiranja in združevanja ter 2. čl. ZDru-1. Okoliščina, da ZDLov-1 nima več določbe o tem, da je prepovedano članstvo lovcev v dveh lovskih družinah še ne pomeni, da je lahko lovec član dveh ali več lovskih družin, saj ZDLov-1 tudi nima izrecne določbe o tem, kar pomeni, da zakonodajalec to področje prepušča avtonomnemu urejanju in določba pravil, ki dejansko omejuje članstvo na eno lovsko družino ni v nasprotju s pravnim redom RS (enako odločba VSK Cp 73/2011 in VSL 0075899 z dne 25/01-2017).

    Vir: citirani sodni odločbi

    Se pravi, lahko po tej logiki LD vpiše v pravila, da so člani lahko samo tisti ki prebivajo na območju LD, ali pa ne moreš biti član, če si že član RD itd.?

    Ali ni mogoče tolmačiti, da kar ni izrecno prepovedano je dovoljeno. Jaz si to razlagam tako, da je v ZDLOV navedeno v katerih primerih lahko LD zavrne sprejem v članstvo, ne more le ta določat dodatnih omejitev.

    Verjetno se je v tem primeru stranka sklicevala da ji je kršena pravica o združevanju, bi bilo pa zanimivo videti, če bi kdo izpodbijal skladnost pravil z ZDL-ov.

    Ker roko na srce, dvojno članstvo se omejuje iz same gole fovšije, kar pa pelje v samo še hitrejšo privatizacijo lova. Kolikor jaz poznam LD-je lovcev primanjkuje (ne samo za delo, ampak tudi odstrel) in ne vidim nobenega upravičenega razloga za omejevanje nekomu, ki mu pač življenske razmere dopuščajo udejstvovanje v več LD-jih. Če realno pogledamo, bi slovensko lovstvo čisto normalno funkcioniralo brez tistih 70% članstva, ki je pasivnega, vsaj kar se tiče lova in del v lovišču. Običajno so ravno takšni veljaki, ki so zadnji komad uplenili pred neznano leti glavni pobudniki zdrah v LD-jih.
    8x68S 30-06/20mag .223rem 12/12 .22LR

  9. #69
    Član od
    Jun 2010
    Prispevki
    298

    Privzeto 254 čl. zdlov

    Milan, vse spoštovanje,
    zanima pa me naslednje. ali je država dolžna poravnati škodo po divjadi v vseh primerih, ko ta presega 50% prihodka od prodane divjadi?
    Nam povzroča škodo srnjad, odškodninski zahtevki gredo v tisoče ojrov.Hv,LP

  10. #70
    Član od
    Jun 2010
    Prispevki
    298

    Privzeto iz sodne prakse

    Sedaj vidim, da je dvojka preveč.Po neprespani noči,se marsikaj zgodi.
    Bi pa rad vaše mnenje, ker me prepričujejo, da država plačuje.

Stran 7 od 11 PrvaPrva ... 34567891011 ZadnjiZadnji

Etikete te teme

Pravila objavljanja

  • Ti ne moreš objavljati novih tem
  • Ti ne moreš objaviti odgovora
  • Ti ne moreš objavljati priponk
  • Ti ne moreš urejati svojih objav
  •