Stran 6 od 11 PrvaPrva ... 2345678910 ... ZadnjiZadnji
Rezultati 51 do 60 od 107

Tema: Iz sodne prakse

  1. #51

    Privzeto

    Milan k. že nekajkrat sem se spraševal, kaj bi bilo če bi na cesti pobral zbito kanjo ali sovo. Ker vem da sta zavarovani, bi mi bili zaradi tega še bolj dragoceni in bi lahko rekel da nista šle zamanj in ju bi lahko dal nagačiti. Če te prav razumem bi bil tisti moment ko bi pobral povoženo kanjo v prekršku? oz, bi moral zaprositi za dovoljhenje da to lahko naredim? do takrat pa??? pustiti ptiča na cesti?? a sem prav razumeu??

  2. #52

    Privzeto

    Citat Krpan je objavil: Pokaži objave
    A to pomeni, da je tak postopek tudi pri medvedu, volku in risu...
    Postopek je enak za vse prostoživeče zavarovane vrste sesalcev in ptičev, torej tudi za zavarovane zveri medveda, volka in risa.

    Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah v 3. členu določa, da je prepovedano posedovati mrve živali živalskih vrst iz priloge 1 Uredbe, njihove dele, izdelke iz njih ali strukture odvzete iz narave. Ne glede na navedeno prepoved lahko ministrstvo, znotraj njega pa v skladu z drugim odstavkom 12. člena Urednbe Agencija RS za okolje kot organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor dovoli posedovanje mrtvih sesalcev in ptičev Prirodoslovnemu muzeju Slovenije na podlagi 3. odstavka 19. člena Uredbe. Če ta muzej za mrtve sesalce in ptiče ali njihove dele ne izrazi interesa, mora biti omogočena možnost prevzema teh živali ali njihovih delov drugim raziskovalcem in raziskovalnim in izobraževalnim organizacijam v skladu z Uredbo, pri čemer imajo prednost nacionalne pred lokalnimi in te pred zasebnimi (5. od. 19. čl. Uredbe). Ne glede na določbo prejšnjega odstavka imajo za velike zveri, če Prirodoslovni muzej Slovenije ne izrazi interesa, prednost upravljalci lovišč pred drugimi raziskovalci in raziskovalnimi ali izobraževalnimi organizacijami (6. odstavek 19. čl. Uredbe).
    Last edited by MilanK; 25. October 2011 at 09:49.
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  3. #53

    Privzeto

    Postavitev stanja, kakršno je bilo pred razveljavitvijo sklepa o izključitvi iz članstva LD

    Kadar sodišče razveljavi izključitev člana iz LD in LD naloži, da je dolžna člana sprejeti nazaj v članstvo oz. da je dolžna članu priznati status člana LD in vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred razveljavitvijo sklepa o izključitvi iz članstva LD, tako da bo član lahko uveljavljal pravice in dolžnosti člana LD.

    Pravno močno odločbo sodišča /sodbo/ je LD dolžna izpolniti natančno tako, kot to izhaja iz njenega izreka. Ne zadošča, da LD članu da obrazec za izdajo nove lovske izkaznice, temveč mora LD sama na LZS podati zahtevo za izdajo nove lovske izkaznice, k njej pa priložiti pravnomočno sodno odločbo /sodbo/. Stroški izdaje lovske izkaznice bremenijo LD in teh stroškov ne sme prenesti na člana, saj je slednjemu članstvo v njej nezakonito prenehalo, LD pa je dolžna članu vzpostaviti stanje, kakršnega je imel pred izključitvijo oz. pred razveljavitvijo sklepa o izključitvi.

    Če LD ne ravna tako kot izhaja iz izreka sodbe, potem sodbo ignorira in prizadeti član lahko zahteva njeno prisilno izpolnitev.

    V kolikor bi član izvajal lov brez lovske izkaznice, potem ga LD ne bi mogla disciplinsko kaznovati zato, ker je v njenem lovišču izvajal lov brez lovske izkaznice, glede na to, da je po odločitvi sodišča LD dolžna poskrbeti za novo lovsko izkaznico, zaradi kršitev njenih pravil /lov brez lovske izkaznice/ pa LD ne more kaznovati svojega člana zaradi stanja, ki bi ga sama morala odpraviti /članu priskrbeti novo lovsko izkaznico/.
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  4. #54

    Privzeto

    Posedovanje orožja in streliva brez ustrezne orožne listine:

    Prekršek po določbi 4. točke prvega odstavka 81. člena ZOro-1stori, kdor poseduje orožje in strelivo brez ustrezne orožne listine.

    Dilema:

    Ali je za obstoj prekrška po določbi 4. točke prvega odstavka 81. člena zakona o orožju potreba hkratna posest orožja in streliva ali pa zadošča že posest orožja ali streliva /enega ali drugega/ brez ustrezne orožne listine?
    Po besedni razlagi je to zakonsko določbo mogoče razlagati tako, da mora biti za storitev tega prekrška podana istočasna posest tako orožja kot tudi streliva /to izhaja iz veznika "in" /.

    Je torej zakonodajalec menil, da je potencialna nevarnost za storilca in druge osebe podana le v primeru hkratne posesti orožja in streliva ali pa je ta nevarnost podana že, če oseba poseduje le orožje ali pa samo strelivo brez ustrezne orožne listine?

    O tem vprašanju so potekali tudi sodni postopki. Prekrškovni policijski organ je kršitelja zaradi posedovanja petih nabojev brez ustrezne orožne listine oglobil. Kršitelj se je pritožil, Okrajno sodišče pa je odločilo, da se postopek zoper kršitelja ustavi, ker je bilo mnenja, da kršitelj s tem, ko je posedoval le naboje ni storil očitanega prekrška.

    Vrhovna državna tožilka je bila drugačnega mnenja in je vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, Vrhovno sodišče RS pa je njeni zahtevi ugodilo in razveljavilo sodbo prvostopenjskega sodišča.

    Obrazložitev Sodbe IV Ips 82/2011 se glasi:

    "
    A.

    1. Prekrškovni organ Policijska postaja Rogaška Slatina je z uvodoma navedeno odločbo o prekršku storilca A. K. spoznal za odgovornega prekrška po prvem odstavku 10. člena Zakona o orožju (v nadaljevanju ZOro-1), mu na podlagi 4. točke prvega odstavka 81. člena ZOro-1 izrekel globo v višini 500,00 EUR, stransko sankcijo odvzema petih nabojev italijanske proizvodnje ter mu naložil plačilo stroškov postopka. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah je s sodbo ZSV 77/2010 z dne 6. 5. 2011storilčevi zahtevi za sodno varstvo ugodilo ter izpodbijano odločbo o prekršku po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ustavilo.

    2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka. V zahtevi navaja, da je storilec s posestjo streliva brez ustrezne listine izpolnil vse znake očitanega mu prekrška. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi ter ugotovi, da je bila z izpodbijano sodbo prekršena 1. točka 156. člena ZP-1 v zvezi s 4. točko prvega odstavka 81. člena ZOro-1.

    3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu prekrška, ki se o njej ni izjavil.

    B.

    4. Prekršek po določbi 4. točke prvega odstavka 81. člena ZOro-1 stori, kdor poseduje orožje in strelivo brez ustrezne orožne listine.

    5. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah je v obrazložitvi sodbe, s katero je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti ter ustavilo postopek o prekršku zoper storilca, določbo 4. točke prvega odstavka 81. člena ZOro-1 razlagalo tako, da mora biti za storitev očitanega prekrška podana istočasna posest tako orožja kot tudi streliva, kar da je zakonodajalec izrazil z veznikom in. Da ne gre za pisno pomoto v zakonu, je sodišče sklepalo iz dejstva, da je bila določba 81. člena ZOro-1 leta 2009 spremenjena, pa zakonodajalec v 4. točko tega člena ni posegel, kakor tudi iz namena zakonodajalca, ki je očitno menil, da je potencialna nevarnost za storilca in druge osebe podana le v primeru hkratne posesti orožja in streliva.

    6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da navedena razlaga določbe 4. točke prvega odstavka 81. člena ZOro-1 ni pravilna. Že iz jezikovnega pomena te določbe izhaja, da je ni mogoče razlagati tako, da je za obstoj prekrška potrebna hkratna posest orožja in streliva, temveč zadošča zanj že posest orožja ali streliva (enega ali drugega torej) brez ustrezne orožne listine. Obravnavani prekršek stori, kdor poseduje orožje in strelivo brez ustrezne orožne listine. Vrste orožnih listin so naštete v prvem odstavku 10. člena ZOro-1, ki med drugim loči orožne listine, ki se nanašajo na posest in nabavo orožja (dovoljenje za nabavo orožja, orožni list, dovoljenje za posest orožja, orožni posestni list, dovoljenje za zbiranje orožja) ter orožno listino, ki se izda za nabavo streliva (dovoljenje za nabavo streliva). ZOro-1 pri inkriminaciji obravnavanega prekrška ne uporablja besedne zveze, da prekršek stori, kdor poseduje orožje in strelivo „brez ustreznih orožnih listin“ (iz česar bi bilo mogoče sklepati, da je prekršek podan samo v primeru hkratne posesti orožja brez ene izmed orožnih listin, ki je zanj predpisana, npr. orožnega lista in streliva, brez dovoljenja za njegovo nabavo), temveč uporabi besedno zvezo „brez ustrezne orožne listine“ v edninski obliki, kar pomeni, da prekršek stori kdor (alternativno) poseduje orožje brez zanj predpisane ustrezne orožne listine oziroma strelivo, ne da bi pred tem pri upravnem organu pridobil dovoljenje za njegovo nabavo.

    7. Pravilnost opisane jezikovne razlage potrjujejo tudi ostale razlagalne metode. Kot v zahtevi za varstvo zakonitosti pravilno ugotavlja že vrhovna državna tožilka, bi razlaga, vezana na situacijo, ko storilec poseduje le strelivo brez ustrezne orožne listine, ki jo je uporabilo sodišče v izpodbijani pravnomočni sodbi (da je za obstoj prekrška po 4. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1 potrebna hkratna posest orožja in streliva brez ustrezne orožne listine), po argumentu nasprotnega razlogovanja (argumentum a contrario) privedla do absurdne situacije, ko ne bi šlo za prekršek, če storilec poseduje le orožje (npr. pištolo brez orožnega lista) brez zanj ustreznega streliva.

    8. Prekršek po 13. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1 stori, kdor nabavlja strelivo v nasprotju s pravili o nabavi streliva iz 47. člena tega zakona. V nasprotju s sistematično in logično razlago zakona bi bilo, da bi bil z globo od 500,00 do 1.500,00 EUR kaznovan, kdor v nasprotju s pravili o nabavi streliva nabavlja strelivo, posest streliva brez hkratne posesti orožja pa sploh ne bi bila inkriminirana.

    9. Prav tako ni mogoče pritrditi razlagi sodišča v izpodbijani pravnomočni sodbi, da je potencialna nevarnost za storilca prekrška in druge osebe, skladno z namenom zakonodajalca, podana le ob hkratni posesti orožja in streliva. Splošno znano je namreč, da utegne biti strelivo nevarno tudi samo zase, četudi ni uporabljeno za streljanje v orožju ustreznega kalibra (na primer, če ga dobijo v roke otroci, če je nepravilno skladiščeno in pride do požara in podobno). Po drugi strani tudi samo orožje brez streliva predstavlja potencialno nevarnost, saj je na črnem trgu (ceneje in verjetno tudi enostavneje od samega orožja) mogoče kupiti zanj ustrezno strelivo.

    10. Vrhovno sodišče ob takšni razlagi 4. točke prvega odstavka 81. člena ZOro-1 še dodaja, da morajo prekrškovni organi v vsakem posamičnem primeru odkritja posesti streliva brez ustrezne orožne listine presoditi, ali je potrebno uporabiti določbo 6. a člena ZP-1 (prekršek neznatnega pomena). Uporaba navedene določbe mora biti odvisna od okoliščin konkretnega primera, zlasti pa bi utegnila biti na mestu, ko je najdena majhna količina streliva, ko je to stare proizvodnje in je njegova uporabnost vprašljiva, ko ima storilec strelivo v posesti iz določenih spominskih oziroma čustvenih vzgibov in je to hranjeno na način, ki onemogoča dostop drugim osebam in podobno.

    C.

    11. Vrhovno sodišče je zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovne državne tožilke ugodilo ter ugotovilo, da je Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah s sodbo, s katero je zoper A. K. ustavilo postopek o prekršku, kršilo določbo 4. točke prvega odstavka 81. člena ZOro-1, na način iz 1. točke 156. člena ZP-1.

    "
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  5. #55

    Privzeto

    Iz sodne prakse:

    Prekršek ali kaznivo dejanje?

    Pri ugotavljanju razlikovalnih znakov je treba upoštevati besedilo primerjanih določb in njihovo umestitev v sistem kaznovalnega varstva posamezne pravne dobrine ter pravila splošnega dela materialnega prava.

    Obdolženca sta lovila srnjaka s pomočjo motornega vozila in žarometov ter ga z lovsko puško ustrelila. Okrajno sodišče je postopek prekinilo in z zahtevo začelo postopek za oceno ustavnosti tretjega odstavka 342. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki med drugim določa, da stori kaznivo dejanje nezakonitega lova, kdor lovi s pomočjo motornega vozila ali žarometa.

    Predlagatelj je navedel, da se zakonski znaki kaznivega dejanja nezakonitega lova po tretjem odstavku 342. člena KZ-1, kadar je to dejanje izvršeno s pomočjo žarometa, popolnoma prekrivajo z zakonskimi znaki prekrška po 15. točki 77. člena v zvezi z 8. točko prvega odstavka 44. člena Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1). V takem položaju naj bi bilo organom pregona prepuščeno, ali bodo dejanje preganjali kot kaznivo dejanje ali kot prekršek. Določbe naj bi omogočale, da se zaradi enakih dejanj lahko vodijo različni postopki, storilcem pa bi bile lahko izrečene različne sankcije, od izreka globe, do zaporne kazni dveh let.

    Ustavno sodišče je o primeru odločilo 11. julija 2013 z odločbo U-I-134/11.

    Načelo zakonitosti v kazenskem pravu zahteva, da sta vsaka posamezna kazenskopravna norma ter meja oziroma način razmejevanja med njimi, jasno in vnaprej določeni v zakonu, tako da je kazniva ravnanja vselej mogoče med seboj pravno razlikovati. Načela pravne države (2. člen Ustave) posamezniku med drugim zagotavljajo varnost pred samovoljnimi, nezakonitimi in čezmernimi posegi kazenskega represivnega aparata.

    Kazenskopravne določbe morajo biti oblikovane tako, da so ljudem razumljive ter da ne puščajo dvoma, kaj je kaznivo in kakšna sankcija je predpisana za kršitev.

    Glede načela določnosti (lex certa) je Ustavno sodišče že prej zapisalo, da pravilo ustreza načelu določnosti takrat, ko se kot del pravnega reda jasno loči od drugih pravnih pravil. Načelu določnosti (lex certa) je zadoščeno z načelom razločnosti (lex distincta). V nasprotnem primeru gre za anomijo pravnega reda, ki je v nasprotju z načeli pravne države in posega v načelo zakonitosti v kazenskem pravu (prvi odstavek 28. člena Ustave).

    Kaznivo dejanje nezakonitega lova po tretjem odstavku 342. člena KZ-1 med drugim stori, kdor lovi s pomočjo žarometa; prekršek po 15. točki 77. člena ZDLov-1 pa stori, kdor uporablja pri lovu na divjad umetne vire svetlobe (8. točka prvega odstavka 44. člena ZDLov-1). Zaradi tega, je predlagatelj navedel, da se zakonski znaki kaznivega dejanja in prekrška popolnoma prekrivajo. Pri teh pojmih sicer ne gre za očitno besedno prekrivanje. Vendar, ker obe določbi sankcionirata uporabo snopa svetlobe pri lovu, je tudi Ustavno sodišče ugotovilo, da gre v tem pogledu za uporabo pomensko enakih pojmov.

    Ustavno sodišče je zapisalo, da je za popolno prekrivanje obeh dispozicij potrebno uporabiti vse tri ustaljene metode razlage - jezikovno, logično in sistematično. Samo očitno jezikovno prekrivanje ni dovolj. Poleg tega je treba v zvezi z razlago dispozicije upoštevati določbe in načela splošnega dela KZ-1 oziroma materialnopravne določbe Zakona o prekrških (ZP-1).

    V temeljni obliki stori kaznivo dejanje po prvem odstavku 342. člena KZ-1, kdor brez dovoljenja ali sicer neupravičeno lovi in ubije ali rani divjo žival ali jo ujame živo. Iz tega sledi, da je kaznivo dejanje podano, kadar storilčevo ravnanje povzroči eno od določenih poškodb zavarovane dobrine. Po drugi strani poškodbena posledica ni predpisana kot znak prekrška po 15. točki 77. člena ZDLov-1. Posameznik stori prekršek s samim lovom, ki je v 5. členu ZDLov-1 opredeljen kot iskanje, opazovanje, zasledovanje, vabljenje in čakanje divjadi s ciljem upleniti divjad ali jo odloviti živo ter pobiranje divjadi ali njenih delov.

    Ustavno sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da je razmejitveni znak med kazensko in prekrškovno ravnjo določena poškodbena posledica. Poleg tega je prekršek po splošni opredelitvi (6. člen ZP-1) dejanje, ki pomeni kršitev zakona in je kot tako določeno kot prekršek in je zanj predpisana sankcija za prekršek. Če storilec z lovom (s pomočjo žarometa) povzroči poškodbeno posledico, to pomeni tisti dodatni element, zaradi katerega postane dejanje družbi tako nevarno, da preraste v drugo kvaliteto, v kaznivo dejanje. Zatrjevano neskladje izpodbijane določbe tretjega odstavka 342. člena KZ-1 z 2. členom in s prvim odstavkom 28. člena Ustave torej ni podano.

    Vir:
    JUS-INFO, dne 24/07-2013
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  6. #56

    Privzeto

    Prepoved uporabe lovska strelišča

    Inšpektor je prepovedal eni LD nadaljnjo uporabo njenega lovskega strelišča. Odločba sicer še ni pravnomočna, ker je zoper njo dovoljen upravni spor, a ta še lep čas ne bo končan in zadeva se lahko zavleče kar nekaj let. Ker upravni spor ne zadrži izvršitve odločbe, to pomeni, da LD do dokončne odločitve o tej zadevi ne bo mogla uporabljati svojega strelišča niti za vsakoletno obvezno pristrelitev lovskega orožja.

    Glavni razlogi:
    -ogrožanje javno varnosti
    -kršitev javnega reda in miru
    -onemogočanje prostega prehoda lastnikom sosednih zemljišč, kdaj se na njem izvaja streljanje (motenje posesti)
    Last edited by MilanK; 24. January 2014 at 00:23.
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  7. #57

    Privzeto

    Vrhovno sodišče
    Sodba IV Ips 79/2013 z dne 09/07-2013
    Področje: PREKRŠKI - OROŽJE
    Institut: kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – opravljanje dejavnosti strelišča
    Zveza: ZP-1 člen 156, 156-1. ZOro-1 člen 50, 82.

    Inšpektorat RS za notranje zadeve je izdal odločbo o prekršku zoper pravno osebo Strelsko društvo D. in odgovorno osebo pravne osebe M. P., zaradi prekrškov po 15. točki prvega odstavka 82. člena Zakona o orožju (v nadaljevanju ZOro-1), po 19. točki prvega odstavka 82. člena ZOro-1 ter po 24. točki prvega odstavka 82. člena ZOro-1. Pravni osebi je za vsak prekršek določil po 3000 evrov globe ter izrekel enotno globo 9000 evrov, odgovorni osebi pa je za vsak prekršek določil po 500 evrov globe in izrekel enotno globo 1500 evrov. Zoper

    Prekrškovni organ je pravno osebo spoznal za odgovorno treh prekrškov, ki jih je storila s tem, da je:
    -a) v nasprotju z določilom 51. člena ZOro-1 pričela izvajati dejavnost, ki obsega streljanje z orožjem določene vrste in kalibra, prepustitev takega orožja za streljanje ter oskrbo in hrambo takega orožja, preden je dobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti strelišča (15. točka prvega odstavka 82. člena ZOro-1);

    -b) v nasprotju z določbo drugega odstavka 77. člena ZOro-1 ni vzpostavila in vodila predpisanih evidenc (19. točka prvega odstavka 82. člena ZOro-1);

    -c) v nasprotju z določili tretjega odstavka 50. člena ZOro-1 ni označila varnostne cone na svojem notranjem klubskem strelišču (24. točka prvega odstavka 82. člena ZOro-1). Zakoniti zastopnik M. P. pa je kot odgovorna oseba pravne osebe opustil dolžno nadzorstvo in s tem dopustil, da pravna oseba ni spoštovala zakona.


    ZOro-1 v 50. členu določa, da je strelišče po tem zakonu (civilno strelišče) objekt, namenjen športno rekreativnemu streljanju, ki izpolnjuje tehnične in varnostne pogoje za uporabo varnostnega, lovskega in športnega orožja (prvi odstavek); da se na strelišču lahko izvaja dejavnost, ki obsega streljanje z orožjem določene vrste in kalibra, prepustitev takega orožja za streljanje ter oskrbo in hrambo takega orožja in streliva (drugi odstavek); da določbe tega zakona o civilnih streliščih ne veljajo za strelišča ali zemljišča, ki jih uporabljajo posamezniki in strelske organizacije, razen določb 54. in 56. člena tega zakona in določb predpisov, ki urejajo red in varnost na strelišču (tretji odstavek) ter da določila tega zakona o civilnih streliščih ne veljajo za lovska strelišča, ki jih lovske organizacije v okviru lovišča uporabljajo za pristrelitev in preizkus lovskega orožja svojih članov po lovskih predpisih (četrti odstavek).

    Iz obrazložitve odločbe o prekršku izhaja ugotovitev prekrškovnega organa, da je pravna oseba organizirala tečaje streljanja za posameznike, ki so dobili ustrezen kupon na podlagi sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju. Družba N. d. o. o. je prodala 20 kuponov za tečaj streljanja, za prodane kupone pa je na tekoči račun obdolžene pravne osebe nakazala znesek 735,00 evrov. Prekrškovni organ je na podlagi teh okoliščin zaključil, da je društvo D. izvajalo pridobitno dejavnost, ki obsega streljanje z orožjem določene vrste in kalibra, prepustitev takega orožja za streljanje ter oskrbo in hrambo takega orožja (drugi odstavek 50. člena ZOro-1).
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  8. #58

    Privzeto

    Judikat Okrajnega sodišča v Ljutomeru ZSV 161/2013

    S sodbo je OKS spoznalo LD in njeno starešino odgovorni zaradi prekrškov po 19. tč. 1. od. 8.čl.
    v zvezi z členom 77 ZOR -1 in njima izreklo: LD globo v znesku 2.000,00, starešini pa 400,00 €. LD.

    Prekršek sta storila s tem da LD ni vodila predpisane evidnece v smislu 77. čl. ZOR-a, starešina pa kot njen zakoniti zastopnik (odgovorna oseba) ni poskrbel da bi se vpostavile in vodile predpisane evidence v smislu 77. čl. ZORO-01.

    Glede na 2. od. 77. čl. bi torej LD morala voditi vsaj evidenco o izvajanju streljanja na svojem lovskem strelišču, ki vsebuje podatke o osebi in orožju, s katerim je oseba streljala. V izogib podobnim prekrškom je torej dobro, da si LD vpostavi to evidenco in se tako izogne morebitnim prekrškovnim postopkom.
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  9. #59

    Privzeto

    Če zgoraj navedeno odločitev sodišča analiziramo, ugotovimo, da je sodišče glede vodenja evidenc v smislu določbe 2. od. 77 čl. ZORO -01 lovska strelišča izenačilo z civilnimi strelišči, lovske družine pa postavilo v položaj, ko objektivno ne morejo upoštevati te določbe, in sicer iz naslednjih razlogov:

    -LD evidence o prepustitvi orožja v uporabo ne morejo voditi glede na to, da vsak njen član opravi pristrelitev in preizkus lovskega orožja s svojim in ne z orožjem LD, zaradi česar ga slednja ne more dajati ali prepustiti v uporabo drugim osebam;

    -LD evidence o oskrbi s strelivom prav tako ne more voditi, ker vsak njen član strelja s svojim orožjem in svojimi naboji, LD pa ni imetnica lovskega orožja niti streliva, vsak njen član pa mora pristrelitev in preizkus lovskega orožja opraviti s svojim lovskim orožjem in ne z drugim orožjem;

    -LD evidence o hrambi orožja prav tako ne more voditi, saj ne poseduje lovskega orožja niti streliva zanj;

    -LD evidenco o prestrelitvi in preizkusu lovskega orožja vodi, saj je ta evidenca osnova, da se njenemu članu izda potrdilo o pristrelitvi in preizkusu lovskega orožja.

    Po drugi strani pa ZORO -01 govori, da se pristrelitev in preizkus lovskega orožja opravi po lovskih predpisih in ne po predpisih o lovu. Torej po internih predpisih lovskih organizacij in ne po državnih predpisih. Predpis, ki ureja lovsko strelstvo pa je Pravilnik o lovskem strelstvu LZS, ki velja za vse njene članice. Če bi zakonodajalec menil, da se lovsko strelstvo izvaja po državnih predpisih, potem bi to nedvoumno navedel, da se lovsko strelstvo izvaja po predpisih o lovstvu in ne po lovskih predpisih.

    Poleg tega pa ZORO-1 še določa, da predpisi o civilnem strelišče ne veljajo za lovska strelišča, razen varnosti in streliškega reda. Vse to pa ureja zgoraj navedeni Pravilnik.

    Torej prizadeti LD ne preostane nič drugega kot da na državno tožilstvo vloži pobudo za zahtevo varstva zakonitosti, saj navedena sodba temelji na zmotni uporabi ZORO-01 ter na prekršku, ki ga LD objektivno ne more storiti, saj dejavnosti civilnih strelišč ne opravlja, poleg tega pa ni imetnica orožja in streliva.
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  10. #60

    Privzeto

    [QUOTE=MilanK;

    Predpis, ki ureja lovsko strelstvo pa je Pravilnik o lovskem strelstvu LZS, ki velja za vse njene članice.

    Milan, lepo bi prosil, če tole razložiš malo podrobneje.Konkretno v naši družini so veleumi ugotovili da za nas ne velja. Drugega pravilnika o strelstvu pa nimamo. Baje bi moral biti objavljen v uradnem listu, da bi veljal.A lahko velja samo en člen ostali pa ne. Vsaj tako je pri nas, ker po njem samo nastrel izvajamo, ostalo pa si lahko vtaknemo v r..

Stran 6 od 11 PrvaPrva ... 2345678910 ... ZadnjiZadnji

Etikete te teme

Pravila objavljanja

  • Ti ne moreš objavljati novih tem
  • Ti ne moreš objaviti odgovora
  • Ti ne moreš objavljati priponk
  • Ti ne moreš urejati svojih objav
  •