Stran 3 od 11 PrvaPrva 1234567 ... ZadnjiZadnji
Rezultati 21 do 30 od 107

Tema: Iz sodne prakse

  1. #21

    Privzeto

    Katere podatke naj vsebuje prijava?

    Ker smo lovci med drugim tudi varuhi narave, zato smo dolžni protipravne posege v naravo prijaviti. Morda bo kdo rekel, da če podaš prijavo, da od te tako in tako ni nič. Res je, da včasih ni nič, res pa je tudi, da je od kakovosti prijave marsikdaj odvisen uspeh preiskave in odkritje storilca. Kot varuhi narave se moramo zavedati, da če tudi policistom ali drugim prekrškovnim organom ne moremo predložiti trdnih dokazov, se zločine nad naravo splača prijaviti, saj ima policija in drugi organi učinkovite metode za zbiranje dokazov. Napr. sodišče lahko izda nalog za hišno preiskavo tudi v primeru zločinov nad naravo. Posamezno nezakonito dejanje ali ravnanje lahko vsebuje kršitve različnih predpisov, vsi vidiki se lahko izkažejo šele po kakovostni in strokovni obravnavi organa. Torej če naletimo, da kdo naravi dela škodo in če vemo oz. sumimo, da je škodljivo ravnanje nezakonito, potem je koristno, da prekršek prijavimo inšpekciji ali policiji. Med nami, kakor sem že prej zapisal, je sicer zaslediti prepričanje, da so prijave okoljski inšpekciji oz. policiji pogosto jalove, inšpektorji in policija pa neučinkoviti, vendar vedno ni tako in storilci se tudi odkrijejo in primerno kaznujejo. Bolj ko bomo občutljivi na protipravne posege v okolje in bolj ko bomo zahtevali od organov, da ti protipravna ravnanja preganjajo, bolj bodo morali delati in nas obveščati o svojem delu in o svoji učinkovitosti.

    Prijava naj bi vsebovala vsaj te le podatke:

    Naslov prijavitelj:

    /to ni nujno, lahko je podana tudi anonimno/

    Naslov prejemnika:

    /policijska postaja ali inšpekcija za okolje in prostor

    -datum prijave
    -natančen opis spornega ravnanja, prekrška; kateri deli narave so bili prizadeti (vrste, habitati, …); kolikor se le da se izražajte v številkah (npr: najdeni sta bili dve trupli kanje; divje odlagališče gradbenih odpadkov v izmeri 15 x 20 m, meter in pol visoko, …)
    -navedite kateri predpis in kateri členi so bili kršeni (to sicer ni obvezni del prijave, vendar pomaga)
    -natančna navedba lokacije prekrška, npr: naslov, kraj ali domače ime, parcelna številka … (če imate možnost prijavi priložite zemljevid z označeno lokacijo prekrška)
    - datum in ura prekrška; če ne veste točno, napišite približno; če ne veste drugega, napišite, kdaj ste prekršek odkrili
    -podatki o storilcu prekrška; če ga poznate, navedite ime, priimek in naslov bivanja, če niste povsem prepričani, navedite da gre za sum; če o storilcu ne veste ničesar, navedite da gre za prijavo zoper neznanega storilca
    -navedite dokaze, npr: fotografije, podatke o pričah
    -navedite podatke o prijavitelju (se pravi o sebi): ime, naslov, telefon, e-pošta
    -na koncu prijave lahko še napišete: "Prosim/o vas, da nas v skladu s 24. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru obveščate o poteku postopka in o sprejetih ukrepih."

    Prijavo pošljemo na sedež Inšpektorata RS za okolje in prostoru ali na najbližjo policijsko postajo.
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  2. #22

    Privzeto

    Zastaralni roki v disciplinskem postopku

    Zastaranje je pravni institut, na podlagi katerega na področju kaznovalnega prava zaradi preteka določenega časa ni več mogoč pregon oziroma izvedba postopka ali pa izvršitev sankcije.


    Določba iz Pravilnika /vzorca/ LZS se glasi:

    (1) Uvedba disciplinskega postopka ni dopustna, če preteče devet mesecev ali več od dneva, ko se je izvedelo za kršitelja in kršitev.

    (2) Vodenje disciplinskega postopka zastara v dveh letih od dneva, ko je bila disciplinska kršitev storjena.

    Iz te določbe izhajata dva roka, in to relativni in absoluti zastaralni rok.

    Relativni rok teče od dneva storitve disciplinskega prekrška. To pomeni, da mora LD po zgoraj navedeni določbi podati predlog za uvedbo disciplinskega postopka najkasneje v 9. mesecih od storitve prekrška in ko je zvedela za kršitelja.

    Če pristojni oz. upravičeni predlagatelj v tem roku predloga za uvedbo disciplinskega postopka ne poda, potem disciplinski pregon kršitelja, po izteku tega roka, ni več dopusten. Če pa se predlog zoper kršitelja kljub poteku tega roka poda oz. vloži, pa ga je DK dolžna zavreči kot prepozno vloženega.

    Absolutni zastaralni rok pomeni, da se mora disciplinski postopek zoper kršitelja končati najkasneje v dveh letih od datuma, ko je bila kršitev storjena. Če v tem roku ni končan, DK postopek zoper kršitelja s sklepom ustavi, zaradi poteka absolutnega zastaralnega roka, saj po izteku tega roka disciplinskega postopka zoper kršitelja ni več dopustno voditi. V tem roku mora biti postopek končan tudi na drugostopenjski DK ali drugem pritožbenem organu, ki odloča o pritožbah zoper odločbe prvostopenjske DK.
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  3. #23

    Privzeto

    Citat MilanK je objavil: Pokaži objave
    Katere podatke naj vsebuje prijava?

    Prijava naj bi vsebovala vsaj te le podatke:

    Naslov prijavitelj:

    /to ni nujno, lahko je podana tudi anonimno/

    Naslov prejemnika:

    /policijska postaja ali inšpekcija za okolje in prostor

    -datum prijave
    -natančen opis spornega ravnanja, prekrška; kateri deli narave so bili prizadeti (vrste, habitati, …); kolikor se le da se izražajte v številkah (npr: najdeni sta bili dve trupli kanje; divje odlagališče gradbenih odpadkov v izmeri 15 x 20 m, meter in pol visoko, …)
    -navedite kateri predpis in kateri členi so bili kršeni (to sicer ni obvezni del prijave, vendar pomaga)
    -natančna navedba lokacije prekrška, npr: naslov, kraj ali domače ime, parcelna številka … (če imate možnost prijavi priložite zemljevid z označeno lokacijo prekrška)
    - datum in ura prekrška; če ne veste točno, napišite približno; če ne veste drugega, napišite, kdaj ste prekršek odkrili
    -podatki o storilcu prekrška; če ga poznate, navedite ime, priimek in naslov bivanja, če niste povsem prepričani, navedite da gre za sum; če o storilcu ne veste ničesar, navedite da gre za prijavo zoper neznanega storilca
    -navedite dokaze, npr: fotografije, podatke o pričah
    -navedite podatke o prijavitelju (se pravi o sebi): ime, naslov, telefon, e-pošta
    -na koncu prijave lahko še napišete: "Prosim/o vas, da nas v skladu s 24. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru obveščate o poteku postopka in o sprejetih ukrepih."

    Prijavo pošljemo na sedež Inšpektorata RS za okolje in prostoru ali na najbližjo policijsko postajo.
    To kar je zapisal MilanK je dober pripomoček za pisanje prijave.
    MilanK je pozabil, ali namerno izpustil, da v prijavo, ki jo LD pošlje inšpektorju napišete tudi morebitne priče.

    Najbolje je, da se kaznivo dejnje (nezakoniti lov, poškodovanje lovskih objektov ..) prijavli po telefonu takoj, ko se je izvedelo za kaznivo dejanje. Smisel takojšnje prijave je v tem, da lahko policija opravi ogleda kraja kaznivega dejanja ter na kraju zavaruje dokaze (sledov), če pa odlašamo s prijavo, ali pa jo pošljemo po pošti lahko pride do uničenja sledov. Pisna prijava se lahko poda naknadno, čeprav za uradno pregonljiva kazniva dejanja, kamor spada nezakoniti lov, zadostuje že prijava po telefonu.

  4. #24

    Privzeto

    RAUBŠIC: …."MilanK je pozabil, ali namerno izpustil, da v prijavo, ki jo LD pošlje inšpektorju napišete tudi morebitne priče."

    Tega nisem izpustil, glej sedmo alinejo,ki se glasi:

    "navedite dokaze, npr: fotografije, podatke o pričah"
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  5. #25

    Privzeto

    Citat MilanK je objavil: Pokaži objave
    RAUBŠIC: …."MilanK je pozabil, ali namerno izpustil, da v prijavo, ki jo LD pošlje inšpektorju napišete tudi morebitne priče."

    Tega nisem izpustil, glej sedmo alinejo,ki se glasi:

    "navedite dokaze, npr: fotografije, podatke o pričah"
    Spregleda, se opravičujem!

  6. #26

    Privzeto

    Regresni zahtevek zavarovalnice

    Lovec je za LD iskal nastreljenega srnjaka. Psa je izpustil iz vrvice in ta je pri zasledovanju ranjenega –nastreljenega srnjaka povzročil prometno nesrečo. Zavarovalnica je oškodovancu izplačala odškodnino, nato pa zoper lovca, vložila regresni zahtevek za povračilo odškodnine, katero je ta izplačala oškodovancu za škodo, povzročeno na njegovem osebnem vozilu.

    Gre za zelo zanimiv in poučen praktični primer, o njem pa običajno niti ne razmišljamo, ko pa do njega pride, pa smo zelo presenečeni. O takih in podobnih primerih, ki tarejo naše iskalce ranjene divjadi niti ne razpravljamo niti se o njih pogovarjamo. O teh pa bi morala kaj več napisati in na nevarnosti, katerim so izpostavljeni iskalci nastreljene divjadi, članstvo poučiti tudi LZS oz. predlagati, kako ta problem na primeren način rešiti oz. urediti npr. z kolektivnim zavarovanjem.

    Posamezniki, ki so se znašli v tem položaju, so zdaj več ali manj prepuščeni sami sebi, za dobro opravljeno delo pa zavarovalnice od njih terjajo povračilo izplačanih odškodnin, ki so jih te izplačale oškodovancem.

    Za boljšo razumevanje te problematike moramo poznati poleg predpisov, ki urejajo odškodninsko odgovornost, še tele pojme:

    Pomen posameznih pojmov:

    1) Regres: je nadomestilo za izplačane odškodnine/zavarovalnine zavarovancu, zahtevano od tretje osebe na osnovi regresne pravice. Zavarovalnica, ki povrne škodo upravičencu do izplačila, lahko v določenih primerih zahteva od povzročitelja škode, ki je odgovoren za škodo, povračilo (regres) do stopnje, za katero je odgovoren. (t.i. uveljavljanje regresne pravice).

    2) Regresna pravica zavarovalnice: je prehod zavarovančevih pravic do odgovorne osebe na zavarovalnice. To je torej pravica zavarovalnice, da po izplačilu nadomestila iz sklenjenega zavarovanja zavarovancu, uporabi vsa pravna sredstva do tretjih oseb, krivih na kateri koli osnovi, za nastanek zavarovalnega primera, da izterja povračilo v višini izplačanega nadomestila. Obstoj te pravice oziroma kakršne koli osnove za regres zavarovalnica ugotavlja med prijavo, obdelavo, cenitvijo in likvidacijo izplačila vsake zavarovalnine oz. odškodnine.

    3) regresni zahtevek: je zahtevek zavarovalnice do povzročitelja škode za povrnitev zavarovalnine / odškodnine.


    4) regresni zavezanec: je tretja oseba, do katere ima zavarovalnica na osnovi subrogacije pravico regresa zavarovancu izplačanega nadomestila.

    V takih primerih se zavarovalnica sklicuje na zakon o zaščiti živali /uradno prečiščeno besedilo – ZZŽiv UPB2/, in to na 3. od. 11. čl., ki se glasi:

    "Skrbnik psa mora na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu.".Javna površina je opredeljena v točki 1.5.1 prvega odstavka 2. člena Zakona o graditvi objektov /Ur. l. RS, št. 110/02-in nasl. –ZGO-1/ kot površina, katera raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so javne ceste, ulice, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina, in podobna površina.

    ZDlov nalaga LD iskanje nastreljene divjadi s psom krvosledcem, če to svojo dolžnost opusti, pa je v tem primeru po tem istem zakonu kaznovana.

    Za psa krvosledca bi lahko rekli, da je službeni lovski pes, posebej izšolan za iskanje nastreljene divjadi. A kljub temu gre za civilnega psa /torej ni službeni pes državnega organa, zato tudi nima takega privilegiranega položaja kot ga imajo službeni psi npr. policije ali carine/, zato se tudi zanj uporablja zgoraj navedena določba zakona o zaščiti živali. To pomeni, da se tudi lovski pes ne sme nenadzorovano gibati na javni površini / te so tudi po ZDlov-u izvzete iz lovnih površin, kar pomeni, da so javne površine hkrati tudi nelovne površine/, zaradi česar mora lovski pes na teh površinah biti na povodcu in se ne sme prosto brez povodca gibati, če pa se giblje, pa gre po tem istem zakonu za prekršek.

    Odgovornost iz nevarne stvari:

    Pri nas se živali štejejo za stvari /ker nimajo pravic/, pes spada med nevarne stvari, zaradi česar se za škodo, ki jo pes povzroči, zanjo odgovarja po načelu objektivne odgovornosti. Zato je malo možnosti, da bi se lastnik krvosledca izognil povračilu odškodnine zavarovalni, ki jo je ta izplačala oškodovancu za škodo, ki mu jo je povzročil pes. Tej bi se izognil, če bi dokazal, da je škoda nastala zaradi:

    - VIŠJE SILE: tj. okoliščina, ki je zunanja, nepričakovana in neizogibna

    - DEJANJA OŠKODOVANCA SAMEGA: tj. npr. voznika osebnega vozila – prevelika hitrost, pijanost

    - DEJANJA TRETJE OSEBE: ki ga ni bilo mogoče pričakovati ali se mu izogniti.


    Sodna praksa glede zastaranja:

    Ustaljeno stališče v sodni praksi Vrhovnega sodišča je, da povračilni zahtevek zavarovalnice (v praksi pogosto poimenovan regres ali regresni zahtevek) s podlago v drugem odstavku 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP) in zavarovalni pogodbi, katere sestavni del so tudi splošni pogoji zavarovanja, zastara v treh letih, zastaranje pa začne teči z izplačilom odškodnine oškodovancu. Gre namreč za zahtevek, ki temelji na zavarovančevi kršitvi zavarovalne pogodbe, kar pomeni, da ima naravo zahtevka za uveljavitev poslovne odškodninske obveznosti. Slednja pa v skladu s tretjim odstavkom 352. člena OZ zastara v času, z zakonom določenim za zastaranje te obveznosti. Ker OZ za regresno terjatev ne določa posebnosti, ta zastara v času, ki na splošno velja za terjatve zavarovalnic iz zavarovalnih pogodb, tj. v treh letih (tretji
    odstavek 357. člena OZ).

    7. Začetek teka zastaralnega roka je vezan na trenutek, ko je zavarovalnica pridobila pravico od toženca terjati plačilo regresa (prvi odstavek 336. člena OZ). Ta pa nastopil z izplačilom odškodnine oškodovancu.

    Vir:
    Sodba II Ips 404/2009, Odločba VSK Cp 477/2008 –civilni oddelek

    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  7. #27
    Član od
    Jun 2010
    Prispevki
    298

    Privzeto zavarovanje lovskih psov

    Milan,odlično napisano.Že večkrat sem napisal,da imamo v naši LD za podobne primere lovske pse zavarovane( tiste s katerimi lovci izvajajo lov).Šele ob takih primerih,se pokaže upravičenost in modrost zavarovanja.Znesek za zavarovanje pa tudi ni tako visok,da ga ne bi zmogla najrevnejša lD,te so še posebej ranljive v slučajo podobnega zahtevka,kot si ga navedel.
    LP,Zoran

  8. #28
    Član od
    Dec 2007
    Prispevki
    348

    Privzeto

    LZS (komisija za lov.kinologijo) bi se morala zavzemati, da je lovski pes - službeni pes (delovni), saj imamo vse argumente, tudi po zakonu o lovu. Potem bi bile stvari bistveno drugačne.
    Vendar, ker imamo pač NESPOSOBNE ljudi v teh komisijah in nevejo zakaj so tam, je stvar pa? takšnakod je.

  9. #29
    Član od
    Dec 2007
    Lokacija
    Podkum
    Prispevki
    874

    Privzeto

    Citat solzica je objavil: Pokaži objave
    LZS (komisija za lov.kinologijo) bi se morala zavzemati, da je lovski pes - službeni pes (delovni), saj imamo vse argumente, tudi po zakonu o lovu. Potem bi bile stvari bistveno drugačne.
    Vendar, ker imamo pač NESPOSOBNE ljudi v teh komisijah in nevejo zakaj so tam, je stvar pa? takšnakod je.
    Se podpišem.

  10. #30

    Privzeto

    Je plačilo odškodnine mogoče šteti kot strošek v zvezi z iskanjem divjadi!

    Od kolega sem na ZP prejel tole: "………. Zanima pa me še odgovornost LD, ki najema iskalca ranjene divjadi. V Pravilniku o moči lovskega orožja in načinu zasledovanja ranjene divjadi (6člen) piše, da stroške nastale v zvezi z iskanjem krije LD. Ali so to stroški?"

    Kolega verjetno misli ali med stroške, ki jih ima iskalec nastreljene divjadi, spada tudi odškodnina, ki jo je dolžan vrniti zavarovalnici iz naslova regresnega zahtevka.

    Pod stroške je treba šteti tiste stroške, ki jih ima iskalec v zvezi z iskanjem nastreljene divjadi. Ti stroški so običajno, prevozni stroški do lovišča, v katerem naj bi se iskala divjad, nagrada, ki pripada iskalcu, stroški nabojev in spravila divjadi, če je iskalec divjad našel, jo odstrelil in spravil na dogovorjeno mesto, lahko tudi telefonski stroški, stroški slikanja najdene divjadi, stroški prehrane, tudi za psa, stroški prenočišča, ipd stroški. Škoda, ki jo morda iskalec povzroči v zvezi z iskanjem divjadi pa ni strošek, ki bi izhajal iz iskanja divjadi. Škoda namreč izhaja iz njegovega malomarnega ravnanja z nevarno stvarjo /lovskim psom/, da torej z njo/im ni ravnal /ga ni vodil/ s skrbnostjo navadnega, povprečnega človeka / lovca, vodnika psa/. S tem ko je psa izpustil v povodca, bi se moral in mogel zavedati, da lahko pes pri zasledovanju ranjene ali poškodovanje divjadi zaide z lovne na nelovno površino, tudi na cesto, še zlasti, če je ta v bližini območja iskane divjadi, in s tem povzroči nesrečo, pri čemer pa je lahkomiselno mislil, da do tega ne bo prišlo, ker se je to zgodilo, kar je menil, da se ne bo, pa je za škodo odgovoren. To pa ni strošek v zvezi z iskanjem divjadi. Gre za odškodninsko odgovornost za povzročeno škodo, ki izhaja iz malomarnega ravnanja z stvarjo.

    Seveda je LD objektivno odgovorna za dejanja osebe, ki v njenem lovišču izvaja iskanje poškodovane divjadi, zaradi česar lahko oškodovanec terja povračilo škode tako od LD kot njenega povzročitelja. Prav zaradi tega je v konkretnem primeru zavarovalnica namesto LD izplačala odškodnino oškodovancu, nato pa njeno povračilo z regresnih zahtevkov zahtevala od povzročitelja škode, to je od lovca, ki je iskal poškodovano divjad, pri tem pa njegov pes povzročil škodo vozniku osebnega avtomobila.
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

Stran 3 od 11 PrvaPrva 1234567 ... ZadnjiZadnji

Etikete te teme

Pravila objavljanja

  • Ti ne moreš objavljati novih tem
  • Ti ne moreš objaviti odgovora
  • Ti ne moreš objavljati priponk
  • Ti ne moreš urejati svojih objav
  •