Stran 2 od 11 PrvaPrva 123456 ... ZadnjiZadnji
Rezultati 11 do 20 od 107

Tema: Iz sodne prakse

  1. #11

    Privzeto

    Zanimivi odgovor Informacijskega pooblaščenca o obveščanju LD v primeru, ko policija članu LD odvzeme orožja.

    Vir:

    Datum: 14.09.2007
    Naslov: Prekoračitev policijskih pooblastil, posredovanje OP iz ovadbe
    Številka: 0712-826/2007/2
    Vsebina: Policijski postopki
    Pravni akt: Mnenje
    ------------------------------------

    Vprašanje:

    Ali je policija ravnala prav ali narobe, oziroma ali iz ravnanja policije izhaja sum storitve kaznivega dejanja v primeru, ko je policija lovski družini poslala informativen dopis, da je njen član osumljen storitve kaznivega dejanja, pri njem pa je bila opravljena hišna preiskava in mu je bilo odvzeto orožje in strelivo? Pojasnjujete še, da je na podlagi tega obvestila prišlo v lovski družini do vnaprejšnje obsodbe občana, ki meni, da mu je bila povzročena velika moralna škoda, ki neposredno vpliva na njegov ugled.

    Povzetek odgovora Informacijskega pooblaščenca:


    Pravno podlago za zbiranje podatkov s strani policije tako predstavljata 54. in 55. člen ZPol. Po že izpostavljenem načelu, da specialnejši zakon razveljavlja splošnejšega, Pooblaščenec meni, da ustrezne pravne podlage ni potrebno iskati v nobenem drugem zakonu in predpisu. Konkretizacija pridobivanja podatkov s strani policije pa je stvar policijskih metod dela in je pogosto pogojena tudi s taktičnim preudarkom. Ob tem pa Pooblaščenec pripominja, da je osebne podatke posameznikov dovoljeno razkrivati in posredovati samo, v kolikor za to obstaja zakonska podlaga.

    Pooblaščencu po natančni preučitvi celotnega IV. Poglavja ZPol, ki ureja zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov, ni odkril nikakršnih določb, ki bi določale pogoje za posredovanje podatkov o storitvi kaznivega dejanja posamezni organizaciji, zato ocenjuje, da je takšno posredovanje mogoče na podlagi 20. člena ZPol, ob upoštevanju 3. člena istega zakona ter uporabe taktičnega preudarka.

    Iz vašega dopisa ni razvidno, katerega kaznivega dejanja je obravnavani občan osumljen, vendar spričo obvestila lovski družini, da mu je bilo zaseženo orožje in strelivo, Pooblaščenec sklepa, da gre za kaznivo dejanje krivolova, oz. nezakonitega lova. Pooblaščenec v nasprotnem primeru namreč ne razume, zakaj je bilo ob drugačnem kaznivem dejanju lovsko družino sploh potrebno obveščati o zasegu orožja in streliva, saj ta na tem področju v skladu s Pooblaščencu znanimi določbami Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04; v nadaljevanju ZDLov-1) nima nikakršnih ingerenc.

    ZDLov-1 natančno določa pogoje, kdaj posameznik lahko postane lovec. Opraviti mora namreč lovski izpit, ki je podlaga za izdajo lovske izkaznice, ki jo izdaja Lovska zveza Slovenije, njeno veljavnost pa podaljšujejo upravljavci lovišč, ki so po ZDLov-1 lovske družine. 4. alineja prvega odstavka 63. člena ZDLov-1 določa, da se lovska izkaznica ne izda, oziroma se ne podaljša njene veljavnosti tudi osebi, ki je pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, ki ga je storila v zvezi z lovskim udejstvovanjem. V takem primeru, bi bilo po mnenju Pooblaščenca smiselno obvestiti lovsko družino o zaseženem orožju, vendar šele po pravnomočni obsodilni sodbi. Dejstvo, da je bilo posameznemu lovcu odvzeto orožje in strelivo, namreč tako ali tako pomeni, da tega orožja ne bo mogel uporabljati, niti ne bo mogel v skladu s predpisi o orožju v tem času kupiti novega orožja, ker mu upravna enota ne bo izdala nabavnega dovoljenja.

    Iz vašega vprašanja ne izhaja dovolj podatkov, da bi Pooblaščenec lahko podal natančen odgovor na vprašanje, ali je policija ravnala prav ali narobe, torej ali je kršila določbe ZVOP-1 ali ne. Ni namreč jasno, za kakšno kaznivo dejanje je šlo in zakaj je policija omenjene podatke lovski družini sploh posredovala, vendar pa glede presojanja dopustnosti obdelave in posredovanja osebnih podatkov Pooblaščenec opozarja, da je v javnem sektorju, kamor sodi tudi policija, obdelava osebnih podatkov dovoljena zgolj ob obstoju ustrezne zakonske podlage. Obdelavo osebnih podatkov posameznika ureja 8. člen ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

    Osebne podatke v javnem sektorju se v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZVOP-1 lahko obdeluje samo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, torej le v primeru, če zakon izrecno določa, da se v javnem sektorju določeni osebni podatki lahko obdelujejo oziroma posredujejo. Isti odstavek tega člena nadalje določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika, če tako določa zakon. Ob tem Pooblaščenec opozarja še na četrti odstavek istega člena, ki določa, da se ne glede na prvi odstavek tega člena v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. V vašem vprašanju navedeno dejanje policistov je tako, po mnenju Pooblaščenca, potrebno vrednotiti prav z vidika prvega in četrtega odstavka 9. člena ZVOP-1 ter ob upoštevanju dejanskega stanja, ki pa Pooblaščencu ni znano, ugotoviti, ali je policija z vidika ZVOP-1 v navedenem primeru ravnala zakonito ali ne.

    Sklepno pa Pooblaščenec opozarja na načelo sorazmernosti, ki je zapisano v 3. členu ZVOP-1 in prestavlja vodilno temeljno načelo v pravu varstva osebnih podatkov (in torej tudi pri policijskem delovanju), pomeni pa, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja.

    Prijazen pozdrav,

    Informacijski pooblaščenec:
    Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
    pooblaščenka
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  2. #12

    Privzeto

    Lovovodja je določil pripravnika za lov na zastreljenega prašiča, ne da bi mu priskrbel ustrezno spremstvo. Lovci so zastreljeno svinjo obkolili na spontan način, ker jim lovovodja ni določil novih nalog glede na nastalo situacijo. Lovovodja je izgubil natančen pregled nad dogajanjem, saj večine lovcev sploh ni videl in je njihov položaj lahko le približno ugotovil na podlagi njihovega medsebojnega klicanja. Na drugi strani pa je malomarnost toženca, ki je vedel za pravilo, da pripravniki brez dovoljenja mentorja oz. izprašanega lovca ne smejo izvajati lova in pleniti divjadi, sploh pa ne smejo oddati strela brez dovoljenja, pa je kljub temu lahkomiselno ustrelil. Tožničina odgovornost 70 %, toženčeva odgovornost 30 %.

    JUDIKAT: VSK01746
    Opravilna številka: VSK sodba I Cp 696/2004
    Sodišče: Višje sodišče v Kopru
    Oddelek: Civilni oddelek
    Datum seje senata: 10.01.2006
    Področje: odškodninsko pravo
    Institut: soodgovornost - malomarnost
    Zveza: ZOR člen 192, 192.

    JEDRO:Lovovodja je določil pripravnika za lov na zastreljenega prašiča, ne da bi mu priskrbel ustrezno spremstvo. Lovci so zastreljeno svinjo obkolili na spontan način, ker jim lovovodja ni določil novih nalog glede na nastalo situacijo. Lovovodja je izgubil natančen pregled nad dogajanjem, saj večine lovcev sploh ni videl in je njihov položaj lahko le približno ugotovil na podlagi njihovega medsebojnega klicanja. Na drugi strani pa je malomarnost toženca, ki je vedel za pravilo, da pripravniki brez dovoljenja mentorja oz. izprašanega lovca ne smejo izvajati lova in pleniti divjadi, sploh pa ne smejo oddati strela brez dovoljenja, pa je kljub temu lahkomiselno ustrelil. Tožničina odgovornost 70 %, toženčeva odgovornost 30 %.

    IZREK:Pritožbi se zavrneta in p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

    OBRAZLOŽITEV:Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo, da je toženec dolžan plačati tožeči stranki 2.730.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.4.1999 dalje do plačila, višji tožbeni zahtevek je zavrnilo, glede pravdnih stroškov pa sklenilo, da je tožeča stranka dolžna tožencu povrniti 134.827,00 SIT pravdnih stroškov. Gre za regresno pravdo, v kateri tožeča stranka od toženca vtožuje povrnitev izplačane odškodnine za škodo, za katero naj bi bil odgovoren toženec, ki je na lovu, ki ga je organizirala tožeča stranka, ob streljanju s puško zadel v nogo D. Š.. Lovska družina N. G. je namreč oškodovancu, kateremu za povzročeno škodo odgovarja solidarno s povzročiteljem R. V., plačala 9.100.000,00 SIT odškodnine. Po izvedenem dokaznem postopku je prvostopenjsko sodišče ocenilo, da tožeča stranka kot organizator lova nosi 70 % odgovornosti za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel Š., toženčeva odgovornost pa znaša 30 %. Zato je tožencu R. V. naložilo, da je dolžan lovski družini plačati sorazmerni del škode, ki jo je ta izplačala oškodovancu.

    Zoper sodbo se pritožujeta obe pravdni stranki. Tožeča stranka v pritožbi zatrjuje, da je sodišče njen regresni zahtevek zminimiziralo ter da naj bi bila sodba v nasprotju sama s seboj. Navaja, da je z izvensodno poravnavo plačala škodo oškodovancu, ker pa je to škodo povzročil toženec, ima od njega pravico zahtevati povračilo izplačanega zneska. Toženec je bil pravnomočno obsojen v kazenskem postopku, zato je nedvomno odgovoren za povzročeno škodo. Kljub temu, da je bil zoper tožečo stranko kazenski postopek ustavljen, pa je sodišče v tej pravdi odločilo, da nosi del odgovornosti za škodo, kar je po njenem mnenju napačno. Sodišče je skušalo naprtiti tožeči stranki del krivde za nepravilno in malomarno toženčevo ravnanje, čeprav je iz kazenskega spisa jasno razvidno, da je tožeča stranka ravnala pravilno in ji ni mogoče pripisati krivde. Priča P. R. ni verodostojna priča, saj je imel s tožečo stranko odškodninski spor, v katerem je izgubil. Sodišče je dejstva ugotavljala mimo jasnih dokazov in kljub mnenju izvedenca lovske stroke v prejšnjih postopkih. Tožeča stranka ne more odgovarjati objektivno v razmerju do drugega lovca. Sodišče je napačno uporabilo določila o objektivni odgovornosti. Meni, da ji ni mogoče očitati nobene napake pri organizaciji lova, saj se lovci z orožjem zavedajo okoliščin povečane nevarnosti in se prostovoljno podajo na lov ter s tem pristajajo na večje tveganje zaradi uporabe strelnega orožja. V številnih postopkih, ki so tekli pred sodiščem v zvezi s to zadevo, ni bila ugotovljena nobena napaka tožeče stranke, zato nikakor ne more nositi 70-% odgovornosti. Na drugi strani pa se je toženec zavedal, da je orožje, ki ga je nosil, nevarna stvar, vedel je, da kot pripravnik brez dovoljenja mentorja ne sme uporabljati strelnega orožja. Poleg tega pa v času, ko se je zgodila nesreča, ni bil sam, saj je bil z njim P. R., ki je izprašan lovec in orožje je bilo uporabljeno v njegovi prisotnosti. Kolikor bi toženec sledil svojemu mentorju, do nesreče ne bi prišlo. Tudi odločitev o stroških naj bi bila po mnenju pritožbe napačna in nerazumljiva.
    Tožena stranka v pritožbi, vloženi po pooblaščencu, navaja, da za škodo ni odgovorna oz. je ta odgovornost lahko le simbolična in moralna, nikakor pa ne materialna. Tožeča stranka je bila namreč tista, ki je lov organizirala malomarno in v nasprotju s pravili. Šlo je za najbolj grobo kršitev pravil, ki prepovedujejo osebi brez lovskega izpita udeležbo na lovu brez spremstva mentorja, še posebej pa samostojno razporeditev take osebe na stojišče. V obravnavanem primeru je lovovodja grobo kršil ta pravila, ko je toženi stranki odredil sodelovanje pri lovu. Poleg tega je obstajalo več varnejših načinov, kako upleniti zastreljenega prašiča na težavnem terenu. V konkretnem primeru pa je lovovodja odredil obkolitev območja na nevaren način, pri čemer je izgubil pregled nad dogajanjem. Tožencu ni bil priskrbljen ustrezen spremljevalec. Ker pa mu je bilo ukazano, naj hodi poleg P. R., ki je bil gostujoči lovec, je ta ukaz toženca zavedel, da se je zanašal na spremstvo izkušenega lovca in bil prepričan, da mu bo ta preprečil kakršnokoli nevarno dejanje. Res je toženec vedel, da ne sme streljati brez dovoljenja spremljevalca, vendar ker oseba, za katero je bil prepričan, da je prevzela vlogo njenega spremljevalca, tega dejanja z ničemer ni preprečila, je streljal. Krivda je zato izključno na strani tožeče stranke. Ne glede na kazensko sodbo, je civilno sodišče vezano nanjo le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, to pa se ne pokriva s civilno deliktno odgovornostjo. Sodišče je napačno interpretiralo dokaze, napačno ugotovilo dejansko stanje in napačno o zadevi odločilo.
    Pritožbi nista utemeljeni.

    Obe pritožbi izpodbijata odločitev o temelju tožbenega zahtevka, le da vsaka s svojega zornega kota, zato je pritožbeno sodišče njuni pritožbi obravnavalo skupaj in zavzelo o njiju enotne razloge. Čeprav obe pritožbi navajata tudi, da izpodbijata sodbo sodišča prve stopnje tudi zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, iz vsebine obeh pritožb izhaja, da dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, niti ni sporno in v bistvu izpodbijata le materialnopravno oceno sodišča prve stopnje o porazdelitvi odgovornosti med tožečo in toženo stranko na 70 in 30 %. Čeprav tožeča stranka v pritožbi med drugim trdi tudi, da priča R. P. ni verodostojna priča ter da tožeči stranki ni mogoče očitati nobene napake pri organizaciji lova, pa dejansko iz vsebine pritožbe ni mogoče razumeti, da izpodbija tudi konkretne ugotovitve o tem, s katerimi ravnanji oz. opustitvami je tožeča stranka kršila Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi in Pravila lovske družine.
    Ključne okoliščine, od katerih je odvisna odgovornost pravdnih strank za škodo, ki jo je utrpel lovec D. Š. in so ugotovljene v sodbi sodišča prve stopnje, so naslednje. Toženec je bil v času nesreče lovski pripravnik, brez opravljenega ustreznega lovskega izpita in bi zato v skladu s predpisi smel loviti le v spremstvu mentorja ali drugega izprašanega lovca. V nasprotju s tem mu je v konkretnem primeru lovovodja odredil sodelovanje pri lovu na svinjo, kjer se je potem zgodil škodni dogodek, brez zagotovitve nadzorstva. Lovovodja je sicer ukazal tožencu hoditi ob R. P., ki pa je bil pri lovu le gost in ga tudi nihče ni vprašal, ali prevzame odgovornost za V., zato tožencu tudi ni dajal nobenih navodil. Lovovodja je torej določil pripravnika V. za lov na zastreljenega prašiča, ne da bi mu priskrbel ustrezno spremstvo, poleg tega pa je šlo v obravnavanem primeru še za posebno nevaren način iskanja zastreljene živali. Lovci so zastreljeno svinjo obkolili na spontan način, ker jim lovovodja ni določil novih nalog glede na nastalo situacijo. Ko so namreč lovski psi izsledili svinjo v robidi in so se začeli proti robidi vračati nekateri lovci, ki so do tedaj preiskovali druge predele lovišča, je lovovodja izgubil natančen pregled nad dogajanjem, saj večine lovcev sploh ni videl in je njihov položaj lahko le približno ugotovil na podlagi njihovega medsebojnega klicanja. Stojišča jim niso bila dodeljena. Poleg tega, da tožencu ni bil dodeljen spremljevalec, je torej bil lov organiziran nepravilno, ker ni bilo odrejeno, da se območje, v katerem se je nahajala svinja, obkoli po članih skupine tako, da bi bili varni zakloni lovcev pred medsebojnim navzkrižnim ognjem. Vse te okoliščine nedvomno kažejo na visoko stopnjo odgovornosti tožeče stranke za dogodek, ko je V. R. streljal in pri tem zadel lovca D. Š., zato okoliščina, da je bil kazenski postopek zoper tožečo stranko ustavljen, obsojen za kaznivo dejanje pa je bil le toženec, ne more razbremeniti tožeče stranke njenega deleža odgovornosti. Na drugi strani pa je sodišče ugotovilo malomarnost toženca, ki je vedel za pravilo, da pripravniki brez dovoljenja mentorja oz. izprašanega lovca ne smejo izvajati lova in pleniti divjadi, sploh pa ne smejo oddati strela brez dovoljenja, pa je kljub temu lahkomiselno ustrelil. Pred tem pa se ni z gotovostjo prepričal, na kaj strelja.

    Pritožbeno sodišče se glede na te odločilne okoliščine v zadevi strinja z materialnopravno presojo sodišča prve stopnje, da je k nastalemu škodnemu dogodku v pretežni meri prispevalo opisano nepravilno ravnanje tožeče stranke in je zato njena odgovornost 70 %, toženčeva odgovornost pa iz zgoraj izpostavljenih razlogov 30 %.. Ker je pred prvostopenjskim sodiščem tožeča stranka uspela z manj kot tretjino tožbenega zahtevka, je ob upoštevanju uspeha pravdnih strank v postopku pravilna tudi odločitev o pravdnih stroških. Pritožbeno sodišče je zato obe pritožbi zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353.čl. ZPP).
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  3. #13

    Privzeto

    Hramba oz. posest orožja ali streliva brez orožne listine - prekršek ali kaznivo dejanje?

    Ta članek bo morda komu koristil ali pa tudi ne.

    V praksi se lahko zgodi, da ima lovec polege lovskega orožja in streliva v hrambi še kako strelivo /lahko samo en naboj/, ki pa ni strelivo za orožje, za katera poseduje orožno listino. Če se pri njem ob morebitni preiskavi poleg orožja in streliva najde tudi strelivo ali orožje, za katerega nima orožne listine ali gre v tem primeru za prekršek ali za kaznivo dejanje.

    Opredelitev kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po prvem odstavku 310. člena KZ se glasi:

    "(1) Kdor protipravno izdela, pridobi, ponuja, proda, hrani, menja, vnese v državo ali iznese iz nje strelno, kemično, biološko ali jedrsko orožje, strelivo ali eksploziv ali vojaško orožje in vojaško opremo, katerih promet posameznikom ni dovoljen ali je omejen, ali pri tem posreduje, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let"

    Kaznivo dejanje je torej med drugim podano, če kdo protipravno hrani strelno orožje ali strelivo, katerega promet posameznikom je omejen. Po četrti točki prvega odstavka 81. člena ZOro pa se z globo za prekršek kaznuje posameznik, ki poseduje orožje in strelivo brez ustrezne orožne listine (10. člen).

    Iz zapisanega izhaja, da med kaznivim dejanjem nedovoljene proizvodnje orožja in razstrelilnih snovi po prvem odstavku 310. člena KZ v delu, ki se nanaša na izvršitveno obliko protipravne hrambe strelnega orožja, katerega promet je posameznikom omejen, ter prekrškom po 4. točki prvega odstavka 81. člena ZOro v zvezi z 10. členom istega zakona, ni jasnih ločnic.

    Primerjava pojma hrambe v pomenu "hraniti" in pojma "imeti v posesti" pokaže kljub njuni različnosti tudi določeno ujemanje. Hramba že sama po sebi izraža nek namen oziroma odnos do stvari, medtem ko se posest nanaša na vse oblike dejanske oblasti nad stvarjo. Hramba pa vključuje tudi posest (medtem ko obratno ni nujno tako). Ko je tako, pa bi ob ugotovitvi iz prejšnje točke (to je ugotovitvi, da zakonski znak "strelno orožje ali strelivo, katerega promet je posameznikom omejen" ustreza po ZOro kategoriji dovoljenega orožja, razen tistega dovoljenega orožja, za katerega ni potrebno posebno dovoljenje) določen dejanski stan, ki bi ustrezal prekršku po 4. točki 81. člena ZOro (posest orožja brez ustrezne orožne listine), imel tudi zakonske znake obravnavanega kaznivega dejanja v izvršitveni obliki protipravne hrambe orožja ali streliva, katerega promet je posameznikom omejen. In tudi obratno: to je na način, da dejanski stan obravnavanega kaznivega dejanja ne bi imel nobenega presežka glede na zakonske znake prekrška.

    Tako prekrivanje kaznivega dejanja z prekrškom omogoča arbitriranje organov oblasti pri pregoni kaznivih ravnanj. Ti lahko na podlagi lastne presoje določeno osebo zaradi prej opisanega kaznivega ravnanja preganjajo zaradi storitve kaznivega dejanja ali zaradi prekrška po Zoro.

    Tako prekrivanje kaznivega dejanja s prekrškov pa po Ustavi RS ni dovoljeno, zato Zakon o prekrških v prvem odstavku 12. čl. določa:

    "Zoper storilca, ki je bil v kazenskem postopku pravnomočno spoznan za krivega kaznivega dejanja, ki ima tudi znake prekrška, se ne vodi postopek za prekršek in se mu tudi ne izrekajo sankcije za prekrške. Enako velja, če kazenski postopek zaradi storitve kaznivega dejanja, ki ima tudi vse znake prekrška, zaradi poravnave ni bil uveden ali če je bil storilec pravnomočno oproščen storitve kaznivega dejanja, ki ima tudi vse znake prekrška. Postopek o prekršku se ne vodi, če je podan sum storitve kaznivega dejanja, ki ima tudi vse znake prekrška, vse dokler ni postopek v zvezi s kaznivim dejanjem končan. Če kazenski postopek zaradi storitve kaznivega dejanja, ki ima tudi vse znake prekrška, zaradi odloženega pregona ni bil uveden ali če zoper storilca med postopkom o prekršku začne teči kazenski postopek za kaznivo dejanje, ki ima tudi znake prekrška, se postopek o prekršku prekine do pravnomočnosti odločitve v kazenskem postopku."

    Opombe:

    Načelo razločnosti (lex distincta) jevidik načela določnosti (lex certa).

    Po tretjem odstavku 3. člena ZOro so orožje tudi strelivo, deli streliva in deli orožja, če ni s tem zakonom drugače določeno.

    Po drugi in tretji alineji drugega odstavka 3. člena ZOro je dovoljeno orožje, za katero je potrebno predhodno dovoljenje ali ga je treba prijaviti:

    – orožje iz kategorije B 1. točka do vključno 6. točke ter iz kategorije C in iz kategorije D 1. točka (dovoljeno orožje, za katerega je potrebno predhodno dovoljenje),

    – orožje iz kategorije D 2. točka do vključno 5. točke (dovoljeno orožje, ki ga je potrebno prijaviti).

    Po četrti alineji drugega odstavka 3. člena ZOro je dovoljeno orožje, za katerega ni potrebno posebno dovoljenje:

    – orožje iz kategorije D 6. točka do vključno 9. točke (drugo dovoljeno orožje, za katero ni potrebno posebno dovoljenje).
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  4. #14

    Privzeto

    Ste vedeli – tudi zaradi fotografiranja divjadi ste lahko kaznovani

    Če fotografirate vas lahko lovski inšpektor tudi kaznuje. Osebo, ki je v Kočevskem rogu fotografirala medvedko in jo pri tem odnesla s celo kožo, je lovski inšpektor kaznoval z 240 € globe in sicer na podlagi 161. čl. Zakona o ohranjanju narave, ki se glasi .. se z denarno kaznijo kaznuje pravna oseba, ki namerno, brez opravičljivega razloga ubije, poškoduje ali vznemiri rastline in živali.

    Utemeljitev:

    bi se storilec vsekakor moral pozanimati, kako je s fotografiranjem določenih živali v naravnem okolju, še zlasti, če gre za takšnega ljubitelja narave, kot navaja sam, da je.

    V zaključku sodbe, ki je kršitelju bila izdana na njegovo pritožbo zoper odločbo inšpektorja, pa je sodišče zapisalo:

    Storilec je zavestno fotografiral rjavega medveda in ga s tem vznemirjal. Njegovo vznemirjenje je razvidno iz same fotografije, kar zaključujejo tako sodišče ob pogledu na fotografijo in pristojna oseba prekrškovnega organa.

    Neverjetno, a vendar resnično.
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

  5. #15

    Privzeto

    Ni tako zelo neverjetno kot je videti na prvi pogled. Oseba ni bila kaznovana zaradi dejanja fotografiranja, temveč zaradi vznemirjanja divje živali v njenem zaščitenem ( varovanem ) življenjskem okolju. To pa je seveda že nekaj povsem drugega.

    Lep pozdrav!

  6. #16
    MetalHack Guest

    Privzeto

    Citat Sraka je objavil: Pokaži objave
    Ni tako zelo neverjetno kot je videti na prvi pogled. Oseba ni bila kaznovana zaradi dejanja fotografiranja, temveč zaradi vznemirjanja divje živali v njenem zaščitenem ( varovanem ) življenjskem okolju. To pa je seveda že nekaj povsem drugega.

    Lep pozdrav!
    Bravo Sraka! Kratka, jedrnata in pravilna obrazložitev!

  7. #17

    Privzeto

    Citat Sraka je objavil: Pokaži objave
    Ni tako zelo neverjetno kot je videti na prvi pogled. Oseba ni bila kaznovana zaradi dejanja fotografiranja, temveč zaradi vznemirjanja divje živali v njenem zaščitenem ( varovanem ) življenjskem okolju. To pa je seveda že nekaj povsem drugega.

    Lep pozdrav!

  8. #18
    Član od
    Jun 2010
    Prispevki
    298

    Privzeto fotografiranje

    kdo je bil kaznovan,pravna ali fizična oseba?

  9. #19
    Član od
    Dec 2007
    Lokacija
    Eisern
    Prispevki
    355

    Privzeto

    Pravilno.
    LP
    Služimo narodu !

  10. #20

    Privzeto

    Sodna pristojnost , ko član LD izpodbija sklep DK o izreku disciplinske kazni/ukrepa

    kazni
    Opravilna številka: sklep U 1151/2008
    Oddelek: Varstvo ustavnih pravic
    Datum seje senata: 15.05.2008
    Področje: ZUS - ZUS
    Institut: lovska družina - sankcija članu lovske družine - stvarna nepristojnost
    Zveza: ZPP člen 1, 1. ZUS-1 člen 1, 1.


    JEDRO:

    Ko se izpodbijajo odločitve lovske družine, kadar ta izreka sankcije zoper svoje člane, ne gre za zadevo, ki bi sodila v pristojnost upravnega sodstva, ampak za spor iz civilnopravnega razmerja, o katerem se odloča v pravdnem postopku.

    KOMENTAR:

    Kadar lovska družina izreka sankcije svojih članom, ne nastopa kot nosilka javnih pooblastil, zato o pritožbi zoper sklep o izreku disciplinske kazni /ukrepa/ ni stvarno pristojno upravno sodišče, saj gre za spor med posameznikom /članom LD/ in LD, to pa je civilno-pravno razmerje med LD in njenim članom, torej med fizično in pravno osebo. LD kot društvo zasebnega prava je subjekt civilnega in ne javnega prava, zaradi česar je spor med članom in društvom /LD/ spor civilno-pravnega razmerja. Za taka razmerja pa je značilno, da nastanejo na ravni prirejenosti oz. enakopravnosti subjektov. Zato ti spori spadajo med spore iz civilnopravnih razmerjih iz 1. čl. ZPP, v katerih se odloča v pravdnem postopku. Ker je za predmetni spor iz civilnih razmerij po 1. členu ZPP določena tudi že oblika sodnega varstva, zato ne prihaja v poštev subsidiarno določeno varstvo iz upravnega spora, posledično zaradi česar upravno sodišče ni pristojno odločati o teh sporih.
    Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.

Stran 2 od 11 PrvaPrva 123456 ... ZadnjiZadnji

Etikete te teme

Pravila objavljanja

  • Ti ne moreš objavljati novih tem
  • Ti ne moreš objaviti odgovora
  • Ti ne moreš objavljati priponk
  • Ti ne moreš urejati svojih objav
  •