Zanimivi odgovor Informacijskega pooblaščenca o obveščanju LD v primeru, ko policija članu LD odvzeme orožja.

Vir:

Datum: 14.09.2007
Naslov: Prekoračitev policijskih pooblastil, posredovanje OP iz ovadbe
Številka: 0712-826/2007/2
Vsebina: Policijski postopki
Pravni akt: Mnenje
------------------------------------

Vprašanje:

Ali je policija ravnala prav ali narobe, oziroma ali iz ravnanja policije izhaja sum storitve kaznivega dejanja v primeru, ko je policija lovski družini poslala informativen dopis, da je njen član osumljen storitve kaznivega dejanja, pri njem pa je bila opravljena hišna preiskava in mu je bilo odvzeto orožje in strelivo? Pojasnjujete še, da je na podlagi tega obvestila prišlo v lovski družini do vnaprejšnje obsodbe občana, ki meni, da mu je bila povzročena velika moralna škoda, ki neposredno vpliva na njegov ugled.

Povzetek odgovora Informacijskega pooblaščenca:


Pravno podlago za zbiranje podatkov s strani policije tako predstavljata 54. in 55. člen ZPol. Po že izpostavljenem načelu, da specialnejši zakon razveljavlja splošnejšega, Pooblaščenec meni, da ustrezne pravne podlage ni potrebno iskati v nobenem drugem zakonu in predpisu. Konkretizacija pridobivanja podatkov s strani policije pa je stvar policijskih metod dela in je pogosto pogojena tudi s taktičnim preudarkom. Ob tem pa Pooblaščenec pripominja, da je osebne podatke posameznikov dovoljeno razkrivati in posredovati samo, v kolikor za to obstaja zakonska podlaga.

Pooblaščencu po natančni preučitvi celotnega IV. Poglavja ZPol, ki ureja zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov, ni odkril nikakršnih določb, ki bi določale pogoje za posredovanje podatkov o storitvi kaznivega dejanja posamezni organizaciji, zato ocenjuje, da je takšno posredovanje mogoče na podlagi 20. člena ZPol, ob upoštevanju 3. člena istega zakona ter uporabe taktičnega preudarka.

Iz vašega dopisa ni razvidno, katerega kaznivega dejanja je obravnavani občan osumljen, vendar spričo obvestila lovski družini, da mu je bilo zaseženo orožje in strelivo, Pooblaščenec sklepa, da gre za kaznivo dejanje krivolova, oz. nezakonitega lova. Pooblaščenec v nasprotnem primeru namreč ne razume, zakaj je bilo ob drugačnem kaznivem dejanju lovsko družino sploh potrebno obveščati o zasegu orožja in streliva, saj ta na tem področju v skladu s Pooblaščencu znanimi določbami Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04; v nadaljevanju ZDLov-1) nima nikakršnih ingerenc.

ZDLov-1 natančno določa pogoje, kdaj posameznik lahko postane lovec. Opraviti mora namreč lovski izpit, ki je podlaga za izdajo lovske izkaznice, ki jo izdaja Lovska zveza Slovenije, njeno veljavnost pa podaljšujejo upravljavci lovišč, ki so po ZDLov-1 lovske družine. 4. alineja prvega odstavka 63. člena ZDLov-1 določa, da se lovska izkaznica ne izda, oziroma se ne podaljša njene veljavnosti tudi osebi, ki je pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, ki ga je storila v zvezi z lovskim udejstvovanjem. V takem primeru, bi bilo po mnenju Pooblaščenca smiselno obvestiti lovsko družino o zaseženem orožju, vendar šele po pravnomočni obsodilni sodbi. Dejstvo, da je bilo posameznemu lovcu odvzeto orožje in strelivo, namreč tako ali tako pomeni, da tega orožja ne bo mogel uporabljati, niti ne bo mogel v skladu s predpisi o orožju v tem času kupiti novega orožja, ker mu upravna enota ne bo izdala nabavnega dovoljenja.

Iz vašega vprašanja ne izhaja dovolj podatkov, da bi Pooblaščenec lahko podal natančen odgovor na vprašanje, ali je policija ravnala prav ali narobe, torej ali je kršila določbe ZVOP-1 ali ne. Ni namreč jasno, za kakšno kaznivo dejanje je šlo in zakaj je policija omenjene podatke lovski družini sploh posredovala, vendar pa glede presojanja dopustnosti obdelave in posredovanja osebnih podatkov Pooblaščenec opozarja, da je v javnem sektorju, kamor sodi tudi policija, obdelava osebnih podatkov dovoljena zgolj ob obstoju ustrezne zakonske podlage. Obdelavo osebnih podatkov posameznika ureja 8. člen ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

Osebne podatke v javnem sektorju se v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZVOP-1 lahko obdeluje samo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, torej le v primeru, če zakon izrecno določa, da se v javnem sektorju določeni osebni podatki lahko obdelujejo oziroma posredujejo. Isti odstavek tega člena nadalje določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika, če tako določa zakon. Ob tem Pooblaščenec opozarja še na četrti odstavek istega člena, ki določa, da se ne glede na prvi odstavek tega člena v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. V vašem vprašanju navedeno dejanje policistov je tako, po mnenju Pooblaščenca, potrebno vrednotiti prav z vidika prvega in četrtega odstavka 9. člena ZVOP-1 ter ob upoštevanju dejanskega stanja, ki pa Pooblaščencu ni znano, ugotoviti, ali je policija z vidika ZVOP-1 v navedenem primeru ravnala zakonito ali ne.

Sklepno pa Pooblaščenec opozarja na načelo sorazmernosti, ki je zapisano v 3. členu ZVOP-1 in prestavlja vodilno temeljno načelo v pravu varstva osebnih podatkov (in torej tudi pri policijskem delovanju), pomeni pa, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja.

Prijazen pozdrav,

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka