Pravni inters in sodno varstvo v primeru, da se izrečen ukrep prepoved lova divjadi izteče pred koncem sodnega postopka

VSL0065549
Odločba: VSL sklep I Cp 2116/2010
Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek: Civilni oddelek
Datum seje senata: 15.09.2010
Področje: CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut: pravni interes za oblikovalno tožbo – pravni interes kot procesna predpostavka – zavrženje tožbe
Zveza: ZPP člen 274.



Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožeče stranke, da se ugotovi, da je sklep tožene stranke, št. LD -2008/3 z dne 11.2.2007, s katerim je tožena stranka tožniku izrekla disciplinsko sankcijo prepoved lova na trofejnega srnjaka (lanščak B kategorije in starejši trofejni srnjaki) za dobo enega leta in sankcijo prepovedi lova na gamsa (obeh spolov in vseh starosti) za dobo dveh let, nezakonit ter se sklep toženke, št. LD -2008/3, z dne 11.2.2007 odpravi, predlog za uvedbo disciplinskega postopka LD D., ki ga je na podlagi sklepa UO LD D. z dne 18.1.2008 dne 21.1.2008 podal starešina LD D. B. S., pa zavrne. Zavrglo je tudi tožbo s podrejenim zahtevkom, da se ugotovi, da je sklep tožene stranke, št. LD -2008/3, z dne 11.2.2007, s katerim je tožena stranka tožniku izrekla disciplinsko sankcijo prepovedi lova na trofejnega srnjaka (lanščak B kategorije in starejši trofejni srnjaki) za dobo enega leta in sankcijo prepovedi lova na gamsa (obeh spolov in vseh starosti) za dobo dveh let, nezakonit ter se sklep odpravi in vrne toženki v nov postopek..

JEDRO:

Tožnik v pritožbi pravilno navaja, da tožniku pri dajatveni in oblikovalni tožbi pravnega interesa ni treba posebej izkazovati. Ta izhaja iz 14. člena ZDru-1. Vendar pa mora sodišče v skladu z določbo 274. člena ZPP po uradni dolžnosti paziti, ali je pravni interes tožeče stranke za vložitev tožbe podan. Kar pomeni: tudi v primeru, če tožnik vloži oblikovalni tožbeni zahtevek, za katerega se obstoj pravnega interesa sicer domneva, sodišče v skladu z določilom 274. člena ZPP tožbeni zahtevek zavrže, če ugotovi, da pravni interes tožnika za vložitev zahtevka ni podan. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnikova pravica do lova spet neokrnjena in enaka pravicam ostalih lovcev. Pravilno je tudi navedlo, da če bi z oblikovalnim tožbenim zahtevkom uspel, se glede njegove pravice do lova ne bi nič spremenilo, saj je za nazaj ne bi mogel izvrševati. Zaključek, da tudi glede oblikovalnega zahtevka pravni interes tožnika za vložitev tožbe ni podan, je pravilen. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe pravilna.

Zaključek:

Če se izrečen disciplinski ukrep prepovedi lova na določeno vrsto divjadi ali na vso divjad izteče pred koncem sodnega postopka, v tem primeru lovec ne uživa več sodnega varstva, glede na to, da se z razveljavitvijo odločbe, s katero je kršitelju /lovcu/ ta ukrep bil izrečen ne bi nič spremenilo, saj za nazaj ne moreš izvajati lova, torej za nazaj izvrševati pravice do lova, po izteku izrečenega ukrepa pa je lovčeva pravico do lova spet neokrnjena, kar pomeni, da lov lahko izvaja, tako kot drugi člani, s tem pa tudi nima več pravnega interesa za odpravo izrečenega ukrepa, saj se njegov pravni položaj glede izvajanja lova, kakor je bilo že prej povedano, v ničemer ne bi spremenil. To pa je razlog zaradi katerega je prvostopenjsko sodišče tožbo zavrglo.

Kaj pa odškodninski zahtevek:

Tudi tega ne more uveljavljati, ker ni dokazane krivde, da torej po krivdi LD ni mogel izvajati lova, zaradi česar je bil prikrajšan za pravico do lova. Odškodnino bi lahko zahteval le v primeru, da bi sodišče izrečen ukrep razveljavilo, ker tega ni storilo, pa ni pravne podlage za vložitev odškodninskega zahtevka zoper LD. Odškodnino bi lahko lovec zahteval skupaj z vložitvijo ugotovitvene oz. dajatvene tožbe. Seveda dveh tožb ne more vložiti, glede na to, da je ugotovitvena tožba v razmerju do dajatvene subsidiarna. Torej lovec bi moral vložiti dajatveno tožbo /odškodninsko tožbo/, prav tako pa bi na prvi stopnji lahko pravni interes izkazoval tudi s tem, da se iz evidence izbriše izrečen disciplinski ukrep, do njegovega izbrisa pa bi lahko prišlo le in samo tedaj, če bi sodišče ugotovilo, da je izrečen ukrep bil lovci nezakonito izrečen. Tudi pri dajatveni tožbi bi moralo ugotoviti ali je bil ukrep izrečen zakonito ali ne, saj sicer o odškodninskem zahtevku ne bi moglo odločati. To kar se na prvi stopnji zamudi ali se naredi pravna napaka, tega v pritožbenem postopku na drugi stopnji ni več mogoče popraviti, glede na to, da se v pritožbi ne morejo navajati nova dejstva, saj sodba prvostopenjskega sodišča temelji na dejstvih, ki so jih stranke predložile do konca glavne obravnave.