V lanskem letu sem bil mentor pripravniku, ki smo ga sprejeli v članstvo na OZ mislim, da v začetku aprila (ali pa je bilo konec marca mogoče). Sredi aprila imamo preizkus orožja, ki ga je opravil z mojim orožjem. Nekje 15. maja pa sva bila na preži in ven prideta 2 enoletnika. En je bil primeren in sem ga sam presenetil, ko sem mu kar naenkrat rekel tistega daj. Trajalo je pol ure, da se je postavil v primeren položaj, pripravnik pa je bil cel čas napet kot struna in kar nervozen. Na koncu je dejanje odlično opravil in bil vesel kot otrok. Takrat sem se tudi spomnil svojega prvega, ko sem imel zelo podobne občutke in tudi sam sem se pri prvem tresel kot šiba na vodi. Še posebej po strelu. To so obutki, ki bi jih morali omogočiti vsakemu pripravniku. Moj je torej prvi kos uplenil po dobrem mesecu in pol pripravništva.
lp
Boljše izpasti nor, kot pa iz aviona!