Stran 5 od 5 PrvaPrva 12345
Rezultati 41 do 45 od 45

Tema: Polhanje

  1. #41
    Član od
    Oct 2007
    Lokacija
    Loški potok
    Prispevki
    2,301

    Privzeto

    Sokolar se strinjam da ni sporen ampak enostavno prepovedan glede na razlago zakona. Vendar ko je bil zakon pisan se mi dozdeva da polh še ni bil divjad in zato tudi nihče ni pomislil na recimo besedilo (razen za lov polha) ki bi moralo biti dodano k razlagi oziroma prepovedi. Najbolje bi bilo seveda to dodati ampak verjemi mi,dase še dolgo ne bo nihče od pristojnih s tem ubadal tudi "srnica" ne ker se ubadajo sami s seboj in svojimi službami.
    Skerl Miha -VEPER
    Loški potok

  2. #42
    Član od
    Dec 2007
    Lokacija
    Notranjska
    Prispevki
    1,340

    Privzeto

    Zamima me, če lahko kdo od fantov iz ekipe Lisjak pogleda koliko polhov je bilo ulovljenih v letu 2011.
    Za naše lovišče lahko povem, da jih je bilo evidentiranih na vrnjenih dovolilnicah 3326....
    Marko Gorše, Nadlesk

  3. #43

    Privzeto

    Po podatkih upravljavk lovišč je bilo ulovljenih 71.806.
    Last edited by Krpan; 16. January 2012 at 00:32.

  4. #44
    Član od
    Dec 2007
    Lokacija
    Notranjska
    Prispevki
    1,340

    Privzeto

    Hvala Tica.

    Pa še nekaj o izrazoslovju okrog polhanja, ker sem ravnokar preimenoval temo iz "polharjenja" v "polhanje":

    P O L H A R S K O I M E N O S L O V JE
    Polšja lov ali lov na polhe ni le slovenska narodopisna posebnost, temveč važna znamenitost iz socialne zgodovine in zgodovine prava. Kostanjeviška, pleterska, kočevska, soteska in gotovo še katera druga gospoščina s prostranimi bukovimi in hrastovimi gozdovi so imele na svojih tleh organizirane polharske skupnosti ali polharščine, ki glede svojega ustroja zelo spominjajo na skupnosti podložnih vinogradnikov po gorskem pravu, ki so se imenovale sogorščine. Polharska gospoščina je izkoriščala svoj regal polšjega lova zelo dobičkonosno, tako da je razdelila svoje gozdove na lovišča ali okrožja, lovišča pa na polharske odseke, ki jih je spomladi,v Kostanjevici na primer v torek po binkoštih, dajala v eno- ali večletni zakup. Zakupnik polharskega odseka se je imenoval polhar -ja m. V grajski pisarni so ga vpisali v poseben polharski vpisnik.

    Svoji gospoščini je dajal polhar polharino v kožicah ali pa v živih polhih. Imenovali so jo polšnina -e ž. Ta davščina v naravi je znašala največkrat desetino ostvarjenega polšjega ulovka, včasih pa — tako nekaj časa v kostanjeviški gospoščini — pet živih polhov od polharskega odseka. V virih omenjajo polšnino najraje skupaj z žirovino. Zelo sta bili cenjeni polhova mast in polšja kožica. Še dandanes; sodi h kranjski ljudski noši kučma, narejena iz ustrojenih polšjih kožic polhovka-e ž. Polšje meso so imenovali vobče polšina -e ž ali polšetina -e ž, vendar so ponekod s tema besedama označevali tudi polšje kožice (Pleteršnik II 133). Besedo polšina -e ž je treba ločiti od dvojnice polšina -e ž (das Billichloch), ki ji pravijo tudi polševina -e ž. Ker je polšina v virih die Billichgrube, so jo večkrat napačno prevajali z besedama *polšja jama. Gre pa res za jamo v zemlji, v kateri je bila zagrebena past, imenovana polšnica -e z. Ko je polh, iščoč dupline, zlezel pri pestu v polšnico, ni mogel več na plan, ker so mu branili naokoli ob pesto nabiti žeblji, katerih konice so molele navzdol in navznoter. Polšino je polhar lahko zastavil za dolg, vendar mu jo je moral upnik vrniti v istem stanju, brž ko je bil dolg poravnan.

    Pravni spori o polšinah so se tako kopičili, da so polharske gospoščine osnovale posebno polharsko sodstvo. Zaradi razsoje teh tožb so namreč gospoščine ustrojile posebno kmetsko
    ljudsko sodišče, pri katerem je imel podložni kmet kot registrirani polhar svojo posebno izključno podsodnost v vseh stvareh, ki so zadevale polšjo lov in polharščino.
    Pri nas sta se za to posebno ljudsko sodišče po krivem udomačila nepravilna naziva polšji sod in polšia pravda, s katerima so dobesedno prevedli starinski nemški termin ;Billichrecht. Ker se ni sodilo polhom, niti niso sodili polhi, marveč so ljudski sodniki, predvsem polharji, sami sodili svojim tovarišem, ki so se pravdah, se temu ljudskemu sodišču prilega pač le ime polharska pravda. Kakor na gorskem pravnem dnevu gorski sodnik podobno je na polharskem pravnem dnevu polharski sodnik predsedoval pravdi, vtem ko so bili za prisodniško mizo dvanajstih sodovcev predvsem člani polharščine, če pa teh ni bilo dovolj, stalni člani gornega starešinstva sodovcev. Samo v Pleterjah je bila polharščina tako do kraja organizirana, da so bile polharske pravice samostojne, se pravi ločene od kvatrnih več ali pa gorskih pravd. Sodbe in drugi izidi polharskih pravnih sporov so se v Pleterjah vpisovali v gospoščinsko sodno knjigo v obliki posebnih polharskih zapisnikov.. V drugih gospoščinah so o polharskih tožbah in njih izidu poročali kar v rednih zapisnikih o spomladanskih kvatrnih večah, ker ondod sploh niso sestavljali posebnih miz (porot), zasedenih s polharji kot prisedniki, marveč je redno kar večevna ali pa gorska porota sodila kot polharska pravda o vseh tekočih polharskih pravnih primerih, le da so vanjo kooptirali nekoliko
    neprizadetih članov polharščine.

    Polharske pravde so si lastile pravico, soditi polšjim tatovom. Tatu odvzeti ulovek so polharske pravde zmeraj prisodile okradencu. Ohranjen nam je zapisnik o tožbi zaradi razžaljenja časti, češ da je rekel toženi polharski zakupnik tožniku, da je polšji tat, ko ga je zalotil pri svojih polšinah. Polharska pravda je razsodila, da morata oba spomika plačati vsak eno marko kazni in da naj ostaneta vsak pri svoji časti, se pravi, da naj se poravnata, tožnik, ker se proti očitku tatvine ni pri priči v bran postavil, toženec pa, ker tožniku ni odvzel klobuka v dokaz storilstva.
    Naslov: Polharsko imenoslovje
    Avtor(ji): Goršič, France (avtor)
    Jezik: slovenski
    Vir: Jezik in slovstvo
    Leto: 1958
    Številčenje: letnik 4, številka 1
    Last edited by Krpan; 16. January 2012 at 00:31.
    Marko Gorše, Nadlesk

  5. #45

    Privzeto prodaja polhove masti v lekarne

    Zdravo,

    zbiram podatke o polhovi masti, konkretno o zdravilnih učinkih in njeni aplikativni uporabi v zdravilstvu.

    Zasledil sem, da so posamezni polharji v Slo (okolica Grosuplje - Rožnik)polhovo mast prodajali v lekarne v tujini, predvsem Nemčijo. Prosim vse, ki bi kar koli vedeli o tem, da mi to prosim sporoči. Vsaka sled je dobrodošla, saj pisnih virov o tem praktično ni.

    Hvala v vsakem primeru in lp!

Stran 5 od 5 PrvaPrva 12345

Pravila objavljanja

  • Ti ne moreš objavljati novih tem
  • Ti ne moreš objaviti odgovora
  • Ti ne moreš objavljati priponk
  • Ti ne moreš urejati svojih objav
  •