Predstavitev svojega psa je vedno težka saj je le v nekaj stavkih in z nekaj fotografijami nemogoče opisati trdne vezi, ki te povezujejo z njim. Zgodbe stkane iz dogotkov bi potrebovale in si zaslužijo veliko več kot pa le čeprav svojo temo v našem forumu. Da se mi je Dik sploh priključil v mojih lovskih zgodbah je kriva kruta bolezen ,ki je vzela dve premladi pasji življenji in tako sem ostal za pohode sam. Tudi doma je bilo hudo in žena mi je dejala,da sedaj pa nekaj časa pri nas ne bo psa.No s sinom takrat štiri in polletnim Gregorjem pa sva kovala drugačne načrte in prvo odsotnost gospodarice izkoristila za obisk psarne Travnogorske pri Škuljevih v Ribnici in se domov pripeljala z rjavo kepico po imenu Dik. Pričakovala sva grajanje pa vendar upala na veliko Suzanino srce in res ko je prišla domov je rekla samo "joj kako pametno glavico ima, ta bo šel pa v šole" in s tem je bila debata o novem članu zaključena.

Sedaj je v zadnji četrtini svojega pasjega življenja in se pripravlja za zasluženi pokoj, vendar kot se spodobi bo svoje krvosledniške veščine še pred počitkm prenesel na svojo hči Gejo ,ki se že pridno uči in osvaja znanja za bodoče delo. Z njo bo največ delal Gregor ,vendar to je že druga zgodba in njo predstavim kdaj drugič.

Povezava 8097
Dik Travnogorski in delček njegovih lovskih zgodb.
Povezava 8098
Uspešno iskanje jelena.
Povezava 8099
Tudi pujsa najdemo.
Povezava 8100
Pa čeprav je pujs majhen.
Povezava 8101
Imamo pa tudi naraščaj. Geja pa drži uho svoje sestre.