V pravu ali v zakonu imajo včasih zakonski pojmi ali izrazi drugačen pomen kot v vsakdanjem pogovornem jeziku. Kadar zakonodajalec meni, da je treba v zakonu zaradi enakega razumevanja pojmov ali izrazov te tudi opredeliti, to tudi stori in v zakon zapiše, kaj v njem uporabljeni posamezni izrazi ali pojmi pomenijo. Tako tudi ZDL v določbi 5. člena določa pomen v tem členu navedenih izrazov. Menim, da je pri usmrtilnem strelu poudarek na usmrtitvi ranjene, bolne in onemogle divjadi, ki jo opravimo z kratkocevnim ali dolgocevnim orožjem. Gre za ukrep ali ukrepanje, s katerim divjadi olajšamo njeno smrt oz. jo z milostnim ali usmrtilnim strelom rešimo muk. Pri strelu na zdravo divjad pa je poudarek na njeni uplenitvi. Torej je namen strela na zdravo divjad uplenitev divjadi, namen usmrtilnega strela pa usmrtitev divjadi iz že prej navedenih humanih razlogov. Posledica obeh pa je smrt divjadi in njen odvzem iz lovišča.
VEPER: ….. "Izpostavil bi primer ranjene košute ki v polnem diru teče po ozki stečini v kateri je ujet vodnik krvosledca in pes (pa ne moreta ne levo in ne desno) ali je to nevarna žival??. ali je usmrtilni strel primerljiv z sanitarnim odstrelom?? Ali je vodnik ravnal prav ,da je na iskanje zastreljenega teleta in košute vzel samo kratkocevno orožje ker je pričakoval zaraščenost terena,medveda na morebitnem kadavru ali pa celo volčji trop in je kratkocevno orožje kasneje tudi uporabil na ranjeni košuti vendar na razdalji kakih 10 metrov.(preizkus kratkocevnega orožja se opravlja na 15m prostoročno in na tarči 50x50cm je potrebno za uspešen preizkus zadeti z tremi streli 15 krogov)".
Primer, ki ga opisuješ, bi utegnil biti primer skrajne sile, ki je podana takrat, kadar stori storilec dejanje, ki ima vse zakonske znake kaznivega dejanja zato, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nezakrivljeno nevarnost, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, pri tem pa prizadejano zlo ni večje od zla, ki je grozilo. Storilec, ki je sam povzročil nevarnost, toda iz malomarnosti, ali je prekoračil meje skrajne sile, se sme mileje kaznovati, če pa je prekoračil meje skrajne sile v posebno olajševalnih okoliščinah, se mu sme kazen tudi odpustiti. Skrajne sile ni, če se je bil storilec dolžan izpostaviti nevarnosti.
Ločimo redni in izredni poseg v populacijo divjadi.
1. Redni poseg v populacijo divjadi je odvzem (odstrel) zdrave divjadi iz lovišča, tako kot to določa letni načrt.
2. Izredni poseg v populacijo divjadi (sanitarni odstrel) je poseg zaradi odstrela poškodovane ali bolne divjadi, ki zaradi tega ni več sposobna preživeti v naravnem okolju in se lahko izvede v lovni in ne lovni dobi in tudi če je plan odstrela (odvzema) že izpolnjen.
Izredni poseg v populacijo divjadi se izvede z odstrelom poškodovane ali bolne divjadi, lahko tudi z usmrtilnim (milostnim) strelom (npr.: divjad zaradi bolezni ali poškodbe onemogla leži).
Veper verjetno imaš kar prav, da je namen zakonodajalca bil ta, da se kratkocevno orožje nameni uporabi predvsem krvosledništvu in prav to je bil eden izmed močnih argumentov pri sprejemanju zakonodaje. Zagotovo je bolj primerno in varno, da ima lovec, ki s svojim psom išče ranjeno divjad, poleg kratkocevno kot pa dolgocevno orožje, saj ga slednje prej ovira kot pa da bi mu bila v pomoč. Zakonodajalec pač ni določil razdalje ko je oddani strel s kratkocevnim orožjem še mogoče šteti za usmrtilni ali milostni strel in to bo najverjetneje določila lovska dobra praksa oz. sodna praksa, ko in če bodo taki primeri prišli pred sodišče.
Lovski predpisi niso tako slabi, da bi mogli biti še slabši, niti tako dobri, da ne bi mogli biti še boljši. Taki kot so veljajo in so pravno zavezujoči. Imamo pa možnost, da predlagamo njihove spremembe in dopolnitve, če imamo za to utemeljene razloge. To pa je tudi ena izmed nalog LZS. Menim pa, da ni v interesu slovenskih lovcev niti slovenske družbe, da bi lovci hodili po lovišču kot ameriški kavboji. Saj to ni, in prepričan sem, da nikoli ne bo, lik slovenskega lovca.
Bolj kot druge okoliščine vpliva na natančbnost strela strelska usposobljenost lovca. Lov mora imeti svoje čare, saj sicer ne moremo več govoriti o lovu. Že zdajšnja tehnika omogoča lov iz dnevne sobe prek računalnika. Le daljinsko vodene kamere in puške je treba namestiti v lovišče in lov bomo lahko izvajali kar iz naslonjača, poleg tega pa se bomo lahko še z drugimi pogovarjali in dopisovali.
Sicer pa menim, da se je pri lovu najbolje ravnat po načelu etičnega kodeksa, da najprej velja presoja, kaj smemo in ne kaj zmoremo in da pred vsakim strelom s polno odgovornostjo presodimo upravičenost strela po načelu varnosti in lovske pravičnosti (6. In 11. člen Etičnega kodeksa).
Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.
ZR7 je objavil:
Vulpes
Bolje kot dolgčas
Pravila objavljanja
Odgovori s citatom