Posamezni izrazi v zakonu o orožju imajo drugačen pomen kot sicer v vsakdanjem pogovoru, zato jih je treba razumeti tako kot jih je zakonodajalec opredelil. To velja tudi za prenos in prevoz orožja. V vsakdanjem pogovoru ali jeziku bi razumeli, da gre za prenos tedaj kader se orožje ročno prenaša iz enega v drug kraj, za prevoz pa tedaj kadar se prevaža s prevoznim sredstvom, pa vendar temu ni tako. Med prenosom in prevozom je velika pojmovna razlika. Zakon določa kdo sme in kako se mora orožje prenašati oz. prevažati. Na kak način se lahko prenaša pa zakon ne določa. Zato ga lahko prenašamo ročno in peš ali pa s prevoznim sredstvom npr. osebnim avtomobilom, kolesom, motorjem, štirikolesnikom, itd.
Lovci po zakonu orožje izven strelišča prenašamo v embalaži in ločeno od streliva, v lovišču pa ga nosimo in uporabljamo. Pravica do prenašanja orožja izhaja iz orožne listine in je vezana na imetnika orožja in orožne listine in ni prenosljiva. Lovec za prenos lovskega orožja ne more pooblastiti druge osebe, prenos mora vedno opraviti sam, pri sebi pa mora imeti orožni list ali drugo orožno listino – npr. dovoljenje za posest lovskega orožja. Potrdilo o posoji lovskega orožja daje izposojevalcu le pravico do uporabe izposojenega orožja, medtem ko mu pravico do posedovanja tudi tujega, t.j. izposojenega orožja daje orožni list, saj če tega nima, si orožja ne more sposoditi. Kdor ima orožni list za lovsko orožje si lahko za določen čas to vrsto orožja tudi sposoditi. Posoja orožja po zakonu pomeni izročitev orožja v posest za določen čas osebi, ki ima za to vrsto orožja orožno listino, posojevalec in izposojevalcem pa sta v smislu Obligacijskega zakonika v medsebojnem pogodbenem razmerju in se zanju v primeru spora /spor med njima bi lahko nastal, če bi npr. izposojevalec poškodoval orožje, stroškov za njegovo popravilo pa ne bi hotel plačati oz. jih posojevalcu povrniti/ uporabljajo določbe posodbene pogodbe. Posameznik, ki nosi ali prenaša sposojeno orožje, mora po zakonu pokazati orožno listino, ki upravičuje nošenje oz. posest orožja in potrdilo o posoji orožja. Listina – potrdilo vsebuje le podatke o lastniku orožja t.j. podatke o posojevalcu in njegovi orožni listini, podatke o izposojevalcu in njegovi orožni listini in podatke o orožju, ki se posoja. Vsi ti podatki pa posamezniku ne dajejo nobenih pravic, izkazujejo le legalno posedovanje tujega oz. izposojenega orožja. Vse pravice /upravičenja/, ki jih posameznik ima glede orožja, pa izhajajo iz njegove orožne listine /posedovanje, nošenje, uporaba, prenos orožja/ ki pa jih ne more prenesti na koga drugega.
Iz povedanega sledi, da moramo lovci svoje lovsko orožje izključno sami prenašati in da za njegov prenos ne moremo pooblastiti druge osebe, pa čeprav ima za to vrsto orožja orožno listino, lahko pa orožje posodimo lovcu /osebi/, ki ima za to vrsto orožja orožni list oz. drugo orožno listino, ki upravičuje posest in nošenje tovrstnega orožja.
Kaj se šteje za prevoz orožja in kdo ga sme opravljati pa zakon prav tako določa oz. opredljuje. Lovci v glavnem svoje orožje prenašamo in ga ne prevažamo.
Last edited by MilanK; 20. January 2012 at 12:13.
Naj bo človek v korist živalim in ne v njihovo pogubo, naj jih ceni, ne pa zlorablja.