Pomoč LD Lazina

[MilanK]

RIKEC: »Pri tem je pomembno, da LD sprejme in izvaja vse potrebne ustrezne preventivne (omilitvene) ukrepe, da do te škode ne bi prišlo,..." Kaj se predpisuje za to? Namreč eni so mnenja, da znak "divjad na cesti" ne zadrži odgovornosti LD ob nesreči, drugi pa da je ta znak popolnoma dovolj.«

Če poznamo osnovne ali najpogostejše dejavnike, ki vplivajo na zmanjšanje ali povečanje števila škodnih dogodkov, potem lahko ugotovimo, da bo tam, kjer gre le za občasne prehode divjadi prek ceste in to na njenem ravnem delu bo lahko povsem zadoščal že opozorilni znak »divjad na cesti«, če pa gre za pogoste in množične prehode prek zelo prometne ceste, ti prehodi pa so resna ali povečana nevarnost za voznike motornih vozil in lahko povzročijo nesrečo, potem bo treba narediti nekaj več kot le postaviti opozorilni znak divjad na cesti. S postavitvijo tega znaka namreč samo opozarjamo voznike na nevarnost naleta divjadi in slednji so zaradi tega opozorila dolžni hitrost svoje vožnjo temu primerno prilagoditi in biti pozorni na morebitno divjad na cesti, ob robu ceste ali na njen nalet. S postavitvijo takega znaka pa v ničemer ne vplivamo na zmanjšanje ali preprečitev prehodov divjadi prek ceste. Opozorilni znak se nanaša na voznike motornih vozil in od njih se pričakuje večja pozornost, previdnost in prilagoditev hitrosti. Kaj se pa pričakuje od LD? To da z primernimi ukrepi (te sem že opisal) zmanjša ali prepreči prehod divjadi prek take ceste in na ta način zmanjša ali prepreči možnost nesreče (naleta divjadi) na najmanjšo možno mero.

[De_Tomaso]

Med leti 2003 in 2008 smo tudi v naši LD hodili po sodiščih zaradi enega primera povoza divjadi. Zadnja tri leta sem se razprav udeleževal jaz kot starešina.
Sodišče gleda na objektivne in subjektivne okoliščine.
Med objektivne spada:

• Izvajanje lova v času povoza
• Zahteva za postavitev prometnih znakov z strani LD
• Ostale aktivnosti članov LD ki bi utegnile vplivati na nesrečo.

Med subjektivne okoliščine pa spada:

• Realizacija odstrela
• Realizacija načrtovanih biotehničnih del
• Lokacije krmišč

Pri objektivnih okoliščinah smo se zvlekli ven. Povoz je bil ob 02:30, ko se lov ni izvajal. Pri postavitvi znakov se je zakompliciralo, ker nismo poslali zahtevka priporočeno z povratnico, vendar nam je prejemnik, kljub temu potrdil sprejem dopisa.

Pri subjektivni krivdi se je zakompliciralo, ker smo v tistem letu pri jelenjadi dosegli odvzem 94%. Primer je romal na višje sodišče, ki ga je vrnilo na okrajno sodišče. Tam smo uspeli dokazati, da smo pri kategoriji jelenov (povožen je bil jelen) v tistem letu (zaradi povoza) presegli plan in je bila realizacija 120%.
Dokazali smo tudi, da je bilo v okviru ekološke enote plan odvzema v celoti realiziran.
Največje težave smo imeli, ko smo sodišču razlagali, da je: odvzem = odstrel + izgube.

Vložili smo tudi proti tožbo, zaradi škode na divjadi, ki pa jo je sodišče zavrnilo.

Na koncu smo na sodišču zmagali. In ker smo se zagovarjali sami brez odvetnika, nam je sodišče v petih letih priznalo celih 57,30€ stroškov. Plačati pa smo morali še sodnega izvedenca v višini cca 120 000 SIT, ki smo ga sami klicali, nas pa je spravil še v večjo godljo, ker ni imel za burek.

Zanimivo kako različne so izkušnje različnih družin. Tudi mi smo se zagovarjali sami v tožbi, ki jo je proti nam vložila zavarovalnica zaradi škode pri povozu divjadi.

Naš zagovor je temeljil na naslednjih postavkah:

- plan smo vedno realizirali 100% ali več
- lova med povozom nismo izvajali
- občino smo obvestilu o nujnosti postavitev znakov
- v lovišču izvajamo biotehnična dela v izogib povoza divjadi


Zaradi tega, ker se je povoz dogodil na cesti v državni lasti in ker nismo o nujnosti postavitve znaka na tej cesti obvestili Darsa nam je sodnik pred izrekom sodbe ponudil možnost, da se pogodimo z zavarovalnico. Prav tako je pojasnil, da naš zagovor, da smo obvestili občino, ni zadosten, saj bi morali obvestiti tudi dars.

Šli smo v poravnavo, ki obsega kakih 25% višine tega zahtevka LD Lazine in smo še veseli, da nas ne bo stalo še več.


Glede LD Lazina pa mislim, da nekaj solidarnosti v naših vrstah ne bi škodilo. Prav tako pa sem ob tem mnenja, da to ni znesek, ki ga družina ne bi mogla tako ali drugače pokriti. Kredit, lovni turizem, prispevki članov, prihranki.

Se pa bojim, da bo podobnih primerov zmeraj več.

[Veper]

Seveda bo takih primerov vse več in zato tudi vse več LDjev ki bodo finančno propadli.Bajuk je v času borbe za koncesijo na stopnicah v parlamentu dejal nam prisotnim z nasprotne strani,da smo koncesijo za 20 let sicer dobili vendar nam jo bo on po finančni plati v dveh letih oduzel. No politika je pokopala Bajuka in njegovo stranko vendar v podtalju še vedno tlijo njegove zamisli in zato je zakon takšen kot je slab.Kazni so previsoke, zahteve po izvršitvi planov so skregane z logiko, kapital vlada na vseh področjih in bojim se ,da bo Bajukova napoved kmalu dobila resne oblike. Prijatelji lovci potrebno bo nekaj predpisov in zakonov spremeniti tako, da bodo življenski in ne napisani od popolnoma robotiziranih ljudi ki nimajo pojma o dejanskem stanju in možnostih. Dokazati bomo morali ljudem ki mislijo da zrezek raste na polici v trgovini o smešnosti takega mišlenja in jim pokazati,da narava ni samo na televiziji. Mogoče bi bilo potrebno uvesti nov davek na tiste ki ne prispevajo nič za dobrobit narave in iz tega vira financirati take zgodbe kot se dogajajo na sodiščih zaradi veleneumnosti piscev zakonov.

Če ne upleniš jelena plačaš kazen.Če upleniš enega preveč plačaš kazen,če ta jelen skoči pred avto plačaš kazen,če ne dosežeš plana za 2% si lahko ob lovski dom ampak če je vozilo ki je zbilo jelena peljalo 2% prehitro pa tega ni moč dokazati je pa vse v redu.Če ti zvečer na zimskem krmišču trop 20 kosov jelenjadi poje 200 kg pese in zjutraj pride na tako krmišče inšpektor pred teboj pa čeprav se pelješ z traktorjem in imaš s seboj peso, plačaš kazen in če se 5 km stran zgodi da avto povozi jelena ki nima veze z tem krmiščem plačaš še eno kazen ker jelena nisi nahranil po ugotovitvi inšpektorja. Pravniki bodo sigurno izbrskali nepravilnost pa čeprav zamaknjeno samo nekaj minut.
Gabi se mi da moram pisati take stvari pa vendar je moje pisanje realno in take stvari se dogajajo in se še bodo dogajale. Zakaj ???? Zaradi vpliva ultravijoličnih žarkov na rodnost belih miši. Če ti nekdo zveže roke se boš po določenem času (oprostite izrazu) poscal v lastne hlače in pri tem si ne moreš pomagati.Seveda pa ne boš pozabil tistega ki ti jih je zvezal.Gorje mu če se slučajno rešiš razmišljaš z še zvezanimi.Pa ni tako.Ko ti jih razvežejo lepo povesiš ušeska in postaneš sluga ker je tako lažje. Za zjokat ali za popenit?? Razlike skoraj ni v obeh primerih si nedostojen do samega sebe.

[MilanK]

VEPER k temu ni kaj dodati. Škoda da tako ne razmišlajo tisti, ki sprejemajo neživljenske predpise, ki prej zavirajo kot pa spodbujajo razvoj lovstva in varovanje prostoživečih živali in okolja.

[rikec]

S tem kar je napisal Veper, se zelo strinjam. Težava je le v tem, da bomo imeli ob spreminajnju zakonov in določil mi lovci precejšnje probleme, ker po navadi vsa ta določila sprejemajo tisti, ki niso lovci ali so politiki ali pa so pretirani teoretiki.
V vsem tem še vedno velja rek... "Le čevlje sodi naj kopitar", ampak le kdaj nam bo to uspelo????

[jereb]

S tem kar je napisal Veper, se zelo strinjam. Težava je le v tem, da bomo imeli ob spreminajnju zakonov in določil mi lovci precejšnje probleme, ker po navadi vsa ta določila sprejemajo tisti, ki niso lovci ali so politiki ali pa so pretirani teoretiki.
V vsem tem še vedno velja rek... "Le čevlje sodi naj kopitar", ampak le kdaj nam bo to uspelo????

Tako kot je bilo ženekajkrat zapisano. Ko bo vseh tolikoindvajsettisoč lovcev v en rog zatrobilo, pa nič prej.

[Krpan]

Kaj o tem pravijo oškodovanci:

SAJ NI RES, PA JE!
Kriv naj bi bil
povoz divjega
prašiča!

Daljnega 16. 5. 2000 ob 9.
uri zjutraj naj bi se zgodila
prometna nesreča – povoz
divjega prašiča. Pri tem naj bi
voznica – oškodovanka dobila
hujše telesne poškodbe: izvin
vratnih vretenc, poškodbo glave
ter prsnega koša, nakar so sledili
pogosti pregledi in dolga
zdravstvena rehabilitacija.
Dejstva in ugotovitve:
– Od 16. 5. 2000 do 5. 12.
2001 o tem dogodku LD ni bila
obveščena niti od Policije niti od
oškodovanke. O dogodku nismo
vedeli ničesar.
– 5. 2. 2001 je oškodovanka
izdala pooblastilo odvetniku za
začetek tožbe proti upravljavcu
lovišča LD Lazina.
– 5. 12. 2001 smo prejeli (kot
upravitelji lovišča) od pravnega
zastopnika oškodovanke zahtevek
za plačilo odškodnine v višini
2,610.214,00 tolarjev z obdolžitvijo,
da na cestišču nismo
v zadostni meri poskrbeli, da
divjad ne bi povzročala škode.
– 17. 7. 2002 je pravni zastopnik
oškodovanke vložil odškodninsko
tožbo zoper upravitelja
lovišča LD Lazina.
– Iz pripravljalnega postopka
je razvidno, da sta bili priči oškodovankin
mož, ki o dogodku ne
ve povedati ničesar, in policist, ki
naj bi bil na kraju ogleda dogodka.
Kot dokazno gradivo je priložen
policijski uradni zaznamek,
izpisan šele pet mesecev
po dogodku pod oznako 12/ 12/
581 – 002 z dne 12. 10. 2000, ki
pa je izpisan skrajno površno ter
brez žiga. Priloge k gradivu so
tudi zdravniška potrdila, ki dokazujejo,
da je imela oškodovanka
zdravstvene težave z vratom
že v letih 1991 in 1999, od leta
1987 pa se je redno zdravila zaradi
težav s hrbtenico in križem.
Zdravstvena stroka dokazuje tudi
hude degeneracijske poškodbe.
Priloga, kot dokaz oškodovanja
glede prihodka, je tudi potrdilo
delodajalca oškodovanke glede
bolniškega staleža (od 1. 5. 2000
do 31. 8. 2000). Škodni dogodek
pa naj bi se zgodil 16. 5. 2000.
Torej 16 dni po začetku bolniškega
staleža oškodovanke.
– 17. 4. 2003: Okrožno sodišče
Novo mesto izreče sodbo
v imenu ljudstva, in sicer po
načelu OBJEKTIVNE ODGOVORNOSTI
in po načelu
KRIVDNE ODGOVORNOSTI
– citiram: »Ker na delu ceste,
kjer je prišlo do škodnega dogodka,
ni bila postavljena varovalna
ograja, niti prometni znak«.
– Po pritožbi upravitelja lovišča
na Višje sodišče v Ljubljano
(10. 3. 2004) le-to pritožbo zavrne.
V obrazložitvi soglaša z
dejstvi in ugotovitvami prvostopenjskega
sodišča ter podpira
verodostojnost priče (policista)
oglednika kraja dogodka, ne upošteva
pa dejstva, da je bil uradni
policijski zaznamek napisan šele
12. 10. 2000 (pet mesecev po
dogodku!), in to skrajno malomarno,
brez skic ali navedbe
kakršnih koli materialnih dokazov
(znamenj ali ostankov dejanja)
ter brez uradnega žiga. Višje
sodišče je tudi sprejelo zaključek
prvostopenjskega sodišča, da
kljub vedenju tožeče stranke o
tamkajšnjem pogostem prehodu
divjadi vso krivdno odgovornost
nosi prvotožena stranka – citat:
»Zaradi opustitve pobude za postavitev
prometnega znaka in pa
opustitve postavitve varovalne
ograje.«
– 7. 5. 2004 Okrožno sodišče
Novo mesto naroči sodnega
izvedenca za cestnoprometne
predpise. Ta je 20. 9. 2004 v spisku
raziskave ugotovil:
– oškodovanka in priči zaslišani
šele 23. 1. 2003,
– oškodovankin mož (kot priča)
o dogodku ne ve povedati
ničesar,
– preglednost cestišča, kjer naj
bi se zgodil dogodek, se začne
že pri 135 m,
– o prometni nezgodi je napisan
zelo površen in pomanjkljiv
policijski zaznamek: ni skice, ni
izmerjene zavorne poti, ni dokazil
(stekla ali barve vozila, ni
plastike ali dlake ter ni krvi),
KAR PA BI OB NAVEDENEM
TAKO HUDEMU TRKU VSEKAKOR
MORALO BITI.
– Na podlagi oškodovankine
izjave, da je vozila počasi in
po oceni sodnega izvedenca naj
bi bila hitrost vozila od 40 do
50 km/h, se postavlja vprašanje,
ali so ob tem dogodku lahko
nastale tako hude poškodbe.
– 20. 2. 2006 upravljavec lovišča
(Lovska družina Lazina)
vloži zahtevek za revizijo zoper
sodbo Višjega sodišča v
Ljubljani, ki pa jo je 6. 11. 2008
zavrnilo.
– 14. 9. 2009 Okrajno sodišče
v Kočevju izda sklep o izvršbi o
izterjatvi 17.352,64 evra.
Na podlagi vsega navedenega
je nam navadnim smrtnikom
kristalno jasno, v kakšni pravni
državi živimo ter kako dandanes
delujejo inštitucije – policija,
sodstvo in tožilstvo, ki so postavljeni
predvsem za zagotavljanje
reda in pravičnosti. Obravnavani
primer ni imel nikakršnega
dokaznega gradiva.
Ugotavljamo:
CELOTNA ZADEVA JE
BILA IZPELJANA LE NA
PODLAGI IZJAVE »NAMIŠ-
LJENE OŠKODOVANKE«.
Povzročena nam je bila huda
krivica. Lahko rečemo, da nam
je bilo skupaj z našimi stroški
pravde ter plačilom oškodovanki
prek sodstva legalno ukradeno
22.742,36 evra.

France Robida
LD Lazina - Hinje

[tica]

Takih primerov bo v prihodnje še več. Upravljavke lovišč morajo poskrbeti za vse, kar jim zakonodaja nalaga in morebitne postopke voditi preko sposobnih odvetnikov. Pišmeuhovsko obnašanje ali celo ignoriranje do odškodninskih zahtevkov pa vodi do rezultata, ki je doletel omenjeno LD.

[MilanK]

Vsak pravnik ve, da je še tako slaba izvensodna poravnava boljša od najboljše sodbe. S sodbo nikoli ni mogoče zadovoljiti vseh strank. Običajno ali praviloma je z njo nezadovoljna tista stranka, v škodo katere je sodišče odločilo, zadovoljna pa tista, v korist katere je odločilo.

Krivdna odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom:

Kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti /povrniti je treba dejansko škodo in izgubljen dobiček/, razen če povzročitelj sam ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Oškodovanec mora dokazati le nastanek škode in nastalo škodo. V kazenskem pravu se mora dokazati tudi krivda obtožencu.
Krivda ima naslednje oblike:

-NAKLEP: - ko se prepovedanega dejanja zavedamo, pa škodo vseeno želimo storiti

-MALOMARNOST: -ta je lahko lahka ali huda. Huda malomarnost je zanemarjanje skrbnosti, ki se zahteva od vsakega gospodarja, oz. strokovnjaka, lahka malomarnost pa je zanemarjenje skrbnosti posebej skrbnega gospodarja, oz. strokovnjaka.

OBJEKTIVNA ODGOVORNOST: - je odgovornost poškodovanca ne glede na krivdo. Objektivna odgovornost ni absolutna odgovornost, če odgovorna oseba dokaže, da ni kriva, saj gre za odgovornost brez krivde. Razbremenitveni razlogi so: višja sila (o tej smo na tem Forumi že pisali), ravnanje tretjega, ravnanje oškodovanca.

Skladno z zgoraj navedenimi pravnimi pravili je sodišče presojalo odgovornost prizadete lovske družine za škodo, ki jo je zaradi trka z divjadjo utrpela oškodovanka. Objektivne odgovornosti bi se LD razbremenila, če bi uspela dokazati, da je prišlo do trka z divjadjo zaradi:

-višje sile (npr. beg divjadi zaradi gozdnega požara)
-ravnanje tretjega: (npr. potepuški psi preganjali divjad; vojaške vaje v lovišču;
-ravnanja oškodovanke: (vožnja pod vplivom alkohola, prevelika hitrost – 100 km/h; telefoniranje med vožnjo; slabe zavore; neupoštevanje prometnih znakov, ipd.

MALOMARNOST: Tudi o tej smo na tem Forumu pred kratkim pisali ter o ukrepih, ki jih je LD dolžna izvesti za odvračanje divjadi od prehodov prek ceste. Očitno LD vseh teh ukrepov ni izvedla, zaradi tega tudi ugotovitev sodišča: "da kljub vedenju tožeče stranke o tamkajšnjem pogostem prehodu divjadi vso krivdno odgovornost nosi prvotožena stranka – Zaradi opustitve pobude za postavitev prometnega znaka in pa opustitve postavitve varovalne ograje."

Opustitev teh ukrepov pa ustreza zgoraj navedeni malomarnosti. Zato je zelo pomembno, da LD-ji izvajajo za preprečevanje prehodov divjadi vse za to predvidene ukrepe, saj se le tako lahko izognejo odgovornosti za škodo zaradi trka z divjadjo.

[rikec]

J.... slovensko sodstvo, policijo,...! Dobro, da kdo koga ne toži, ker je asfalt črne barve... :icon_: