SAJ NI RES, PA JE!
Kriv naj bi bil
povoz divjega
prašiča!
Daljnega 16. 5. 2000 ob 9.
uri zjutraj naj bi se zgodila
prometna nesreča – povoz
divjega prašiča. Pri tem naj bi
voznica – oškodovanka dobila
hujše telesne poškodbe: izvin
vratnih vretenc, poškodbo glave
ter prsnega koša, nakar so sledili
pogosti pregledi in dolga
zdravstvena rehabilitacija.
Dejstva in ugotovitve:
– Od 16. 5. 2000 do 5. 12.
2001 o tem dogodku LD ni bila
obveščena niti od Policije niti od
oškodovanke. O dogodku nismo
vedeli ničesar.
– 5. 2. 2001 je oškodovanka
izdala pooblastilo odvetniku za
začetek tožbe proti upravljavcu
lovišča LD Lazina.
– 5. 12. 2001 smo prejeli (kot
upravitelji lovišča) od pravnega
zastopnika oškodovanke zahtevek
za plačilo odškodnine v višini
2,610.214,00 tolarjev z obdolžitvijo,
da na cestišču nismo
v zadostni meri poskrbeli, da
divjad ne bi povzročala škode.
– 17. 7. 2002 je pravni zastopnik
oškodovanke vložil odškodninsko
tožbo zoper upravitelja
lovišča LD Lazina.
– Iz pripravljalnega postopka
je razvidno, da sta bili priči oškodovankin
mož, ki o dogodku ne
ve povedati ničesar, in policist, ki
naj bi bil na kraju ogleda dogodka.
Kot dokazno gradivo je priložen
policijski uradni zaznamek,
izpisan šele pet mesecev
po dogodku pod oznako 12/ 12/
581 – 002 z dne 12. 10. 2000, ki
pa je izpisan skrajno površno ter
brez žiga. Priloge k gradivu so
tudi zdravniška potrdila, ki dokazujejo,
da je imela oškodovanka
zdravstvene težave z vratom
že v letih 1991 in 1999, od leta
1987 pa se je redno zdravila zaradi
težav s hrbtenico in križem.
Zdravstvena stroka dokazuje tudi
hude degeneracijske poškodbe.
Priloga, kot dokaz oškodovanja
glede prihodka, je tudi potrdilo
delodajalca oškodovanke glede
bolniškega staleža (od 1. 5. 2000
do 31. 8. 2000). Škodni dogodek
pa naj bi se zgodil 16. 5. 2000.
Torej 16 dni po začetku bolniškega
staleža oškodovanke.
– 17. 4. 2003: Okrožno sodišče
Novo mesto izreče sodbo
v imenu ljudstva, in sicer po
načelu OBJEKTIVNE ODGOVORNOSTI
in po načelu
KRIVDNE ODGOVORNOSTI
– citiram: »Ker na delu ceste,
kjer je prišlo do škodnega dogodka,
ni bila postavljena varovalna
ograja, niti prometni znak«.
– Po pritožbi upravitelja lovišča
na Višje sodišče v Ljubljano
(10. 3. 2004) le-to pritožbo zavrne.
V obrazložitvi soglaša z
dejstvi in ugotovitvami prvostopenjskega
sodišča ter podpira
verodostojnost priče (policista)
oglednika kraja dogodka, ne upošteva
pa dejstva, da je bil uradni
policijski zaznamek napisan šele
12. 10. 2000 (pet mesecev po
dogodku!), in to skrajno malomarno,
brez skic ali navedbe
kakršnih koli materialnih dokazov
(znamenj ali ostankov dejanja)
ter brez uradnega žiga. Višje
sodišče je tudi sprejelo zaključek
prvostopenjskega sodišča, da
kljub vedenju tožeče stranke o
tamkajšnjem pogostem prehodu
divjadi vso krivdno odgovornost
nosi prvotožena stranka – citat:
»Zaradi opustitve pobude za postavitev
prometnega znaka in pa
opustitve postavitve varovalne
ograje.«
– 7. 5. 2004 Okrožno sodišče
Novo mesto naroči sodnega
izvedenca za cestnoprometne
predpise. Ta je 20. 9. 2004 v spisku
raziskave ugotovil:
– oškodovanka in priči zaslišani
šele 23. 1. 2003,
– oškodovankin mož (kot priča)
o dogodku ne ve povedati
ničesar,
– preglednost cestišča, kjer naj
bi se zgodil dogodek, se začne
že pri 135 m,
– o prometni nezgodi je napisan
zelo površen in pomanjkljiv
policijski zaznamek: ni skice, ni
izmerjene zavorne poti, ni dokazil
(stekla ali barve vozila, ni
plastike ali dlake ter ni krvi),
KAR PA BI OB NAVEDENEM
TAKO HUDEMU TRKU VSEKAKOR
MORALO BITI.
– Na podlagi oškodovankine
izjave, da je vozila počasi in
po oceni sodnega izvedenca naj
bi bila hitrost vozila od 40 do
50 km/h, se postavlja vprašanje,
ali so ob tem dogodku lahko
nastale tako hude poškodbe.
– 20. 2. 2006 upravljavec lovišča
(Lovska družina Lazina)
vloži zahtevek za revizijo zoper
sodbo Višjega sodišča v
Ljubljani, ki pa jo je 6. 11. 2008
zavrnilo.
– 14. 9. 2009 Okrajno sodišče
v Kočevju izda sklep o izvršbi o
izterjatvi 17.352,64 evra.
Na podlagi vsega navedenega
je nam navadnim smrtnikom
kristalno jasno, v kakšni pravni
državi živimo ter kako dandanes
delujejo inštitucije – policija,
sodstvo in tožilstvo, ki so postavljeni
predvsem za zagotavljanje
reda in pravičnosti. Obravnavani
primer ni imel nikakršnega
dokaznega gradiva.
Ugotavljamo:
CELOTNA ZADEVA JE
BILA IZPELJANA LE NA
PODLAGI IZJAVE »NAMIŠ-
LJENE OŠKODOVANKE«.
Povzročena nam je bila huda
krivica. Lahko rečemo, da nam
je bilo skupaj z našimi stroški
pravde ter plačilom oškodovanki
prek sodstva legalno ukradeno
22.742,36 evra.
France Robida
LD Lazina - Hinje