Nisem najbolj poklicana za lovske debate ampak kolikor imam obilo izkušenj iz drugih disciplin ( pri obrambi npr je tudi oblajanje, pa pri poslušnosti je lajanje med delom nezaželjeno) in kolikor sem malo povohala gonjo, vem nekaj o tej temi.
Predvsem bi potolažila vodnika "nemega" psa, da naj si ne očita krivde, ker ni naredil nič narobe.
Glasnost in s tem sledoglasnost, sta v največji meri prirojeni. Res mora bit že v patološkkem smislu kaj narobe, da bi uspeli iz naravno glasnega psa narediti tihega, obratno pa ni mogoče.
Z vzgojo in ostalim lahko iz malo manj glasnega naredimo malo bolj glasnega in preveč glasnega z doslednostjo utišamo izven gonje.
Čudeži pa se ne dogajajo. Genetsko dober gonič bo torej sladoglasen brez velike filozofije, če mu le ponudimo možnost gonje in slab gonič ne bo nikoli dober, (v smislu oglašanja) pa če vsi doktorirajo.
Vse spodbujanje psa in "šolanje" za glasnost služijo lahko samo temu,da pes pride v pravi nagon in da se s tem izkaže njegova naravna glasnost -če jo ima. Če pa je nima pa tudi ob najvišjem nagonu ne bo oglasil (oz ne bo vztrajen pri oglašanju).
V osnovi obstajata dva tipa psa: nekateri bolj ko so v nagonu bolj so tiho- padejo v fazo zasledovanja plena, ko plenilec otrpne in se pritaji pred napadom. To je u bistvu naravno stanje za plenilce. In psi, ki težijo k temu tipu- bolj ko so v nagonu, bolj ko so dominantni bolj so tiho.
To, da pes med zasledovanjem laja je pridobljeno s selekcijo in je dokaj težko v vzreji ohranjati, saj je skregano z naravno logiko. Oglašanje je namenjeno izključno obveščanju človeka. Po naravni selekciji je plenilec,ki se oglaša obsojen na propad- poleg tega, da se prej izčrpa (zadiha) tako plen ve kje je in v kakšnem stanju je -sami minusi torej.
Glasna gonja je psihološko/biološko gledano način sproščanja furstracije psa.Prej se oglasi pes, ki je ravno prav "slabih živcev" in ravno prav v plenskem nagonu.
Zato je ohranjanje sledoglasnosti, ob sočasnem selekcioniranju drugih lastnosti, za moje pojme eden največjih izivov vzreje. Predvsem pri pasmah, kjer se želi dobiti obe vedenji (npr ptičarji). Gre za ravnovesje na ostrini noža in normalno je, da no mogoče celotne populacije dobiti v ta izjemno ozek pas optimuma.
Nikakor pa ni enačiti psov, ki ne lajajo zato ker niso v nagonu (premehki, slab nagon ipd) s psi , ki so v nagonu pa kljub temu ne lajajo. Še posebaj je pomembno to razločevanje za vse,ki se ukvarjajo z vzrejo.
Nikoli se ne boj narediti nečesa česar ne znaš.
Zapomni si:*Noetovo barko je zgradil amater, Titanik pa profesionalec!*