Zima

[mugo]

Kaj pa je potlej gozdarska inšpekcija? Pa ne se farbat.

Spada pod inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, pod MKGP, ne pod ZGS. In lahko jo vsak pokliče.

[luka]

Ja včasih je res bil mir... pa je res bil? A volcje, ki jih je bilo v malo večjem številu so dali divjadi (srnjadi, jelenjadi) pozimi mir? So ga verjetno dali. ko je bila divjad umirjena. Pri nas pač krmimo, ker...

LZ L

[MC53]

Divjadi ni potrebno krmiti. Tisoče let je preživela brez tega.
.

Se strinjam, da krmljenje divjadi ni potrebno, a le načelno! In ta načela velevajo, da tudi pogozdovanje ni potrebno. Še več, je škodljivo! Le zakaj potem gozdarji takoj, ko se zgodi kakšna naravna ujma – npr. večji vetrolom, tako hitro pripravijo načrte, v katerih določijo, koliko sadik bomo za umetno pogozdovanje teh površin zopet morali plačati davkoplačevalci? In zakaj je potrebno v financiranje te zlagane ekološke akcije – nakup sadik in pogozdovanje, vabiti celo "donatorje", ki sicer bogatijo na račun fosilnih goriv. In ko je običajno takšno pogozdovanje opravljeno, vsi udeleženci, skupaj z gozdarji, v siju žarometov filmskih kamer, kar preveč radi pokažejo lažno podobo najbolj skrbnih naravovarstvenikov.

Ali se zavedamo, da z umetnim pogozdovanjem vedno znova degradiramo življenjski prostor divjadi, ki nastane in je tudi nekoč, ko še ni bilo gozdarjev, nastajal kot naravni proces. Izključno zaradi gospodarskih koristi gozda, se prevečkrat obnašamo, kot da divjad ni več sestavni del gozdnega ekosistema. Ali res ni dovolj, da smo divjad tako prikrajšali za njen življenjski prostor s spremenjeno podobo nekoč naravnih gozdov – sestavni del teh so bila tudi grmišča, in z urbanizacijo, s katero smo zasedli praktično ves prostor, kjer so bila nekoč zimovališča in mirne cone za divjad?

In če k temu dodamo vedno večji nemir v okoljih, kamor se je divjad še včeraj lahko zatekla v hudi zimi, težko ostanem pri brezpogojnemu strinjanju, da krmljenje določenih vrst divjadi - jelenjad v zimskih razmerah, res ni potrebno krmiti ali bolje, opravičeno. A ne zato, da zagotovimo višji prag preživetja in več divjadi za uspešen lov, ampak z namenom, da omilimo škode v gozdovih.

In da zaključim: če bi tudi lovci ravnali enako neučakano, kot je prikazan primer umetnega pogozdovanja, bi po vsaki ekstremni zimi morali takoj vložiti v naravno okolje nekaj tisoč mladičev divjadi vzgojenih v umetnih oborah? In tem primeru bi nam lahko gozdarji opravičeno očitali, da to počnemo izključno zaradi pričakovanih koristi pri lovu!

[Krpan]

Pri nas krmimo, ker se zgledujemo po LPN, ki delujejo v okviru ZGS, zato gozdarji najprej razčistite v svoji hiši.

Z tem pogoje za življenje divjadi približamo pogojem, ki jih ima v LPN. Z zimskim krmljenjem, dosežemo, da se kakšna košuta udomači in v našem lovišču povrže teleta.

Z privabljalnim krmljenjem čez leto pa na kratko držimo prašiče, tako da praktično nimamo škod.

Privabljalna krmišča z koruzo pa so zelo pomembna za odnose z lokalnim prebivalstvom, saj tam celo leto zadržujemo medvede, ki tako ne iščejo hrane v okolici vasi. Čeprav to nismo dolžni delati, pa na lastne stroške to vseeno počnemo v blagor ljudstva.

[Prepelicar]

Spada pod inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, pod MKGP, ne pod ZGS. In lahko jo vsak pokliče.

In kam spada ZGS? Mar pod notranje zadeve?!

[Veper]

Tovariši da se ne bo razprava razvila v napačno smer ker je tema jasna torej zima in krmljenje

[tarfila]

Lp!

Mugo absolutno se bom strinjal s tem, ko bodete gozdarji s svojimi inšpekcijskimi službami zagotovili v času zime popolni mir v Naravi...

Lovski zdravo
Janez L

Pr nas mamo na zelo odročnem kraju (to j tam k je Vepar plenu !)
krmišče s peso in senom, 50m stran pa še herkules s koruzo...in v najhujši zimi, k je snega čez rit, napeljujejo točno tam žičnico in bojo golcal na veliko ! Na juriš !

[mugo]

Da odgovorim na vse juriše proti ZGS, tukaj jaz zastopam svoja mnenja in svoja videnja zadev, nisem nikakeršen uradni govorec kakšne državne ustanove....

MC53, ti primerjaš drevo, ki raste 200 let z jelenom, ki živi 10krat manj časa. In primerjaš populacijo živali, ki se v polno moč po kakšni "katastrofi" lahko povrne v nekaj letih, z gozdom, ki se po kakšni ujmi v polno moč povrne v recimo 100 letih. Da ne govorimo o eroziji in podobnih stvareh, ki jih preprečimo s pogozdovanjem, saj drugje se ga pa danes ne izvaja skoraj nič.
Pa tudi ravno vsa zimovališča in mirne cone tudi niso danes pozidana, se ti ne zdi da pretiravaš s tako trditvijo? Konec koncev je visoke divjadi v zadnjih desetletjih v naši državi veliko več kot v preteklosti, ko še ni bilo take močne urbanizacije.... očitno le niso razmere za divjad tako slabe.


Krpan, kaj delajo v LPN-jih je komerciala, in tudi proti temu sem, amapk to jim je edini način, da preživijo, ker jim država, ki jih je ustanovila ne daje denarja za naloge, zaradi katerih sploh obstajajo.

Za privabljalno krmljenje in odvračalno krmljenje (to ni pozimi) se pa strinjam, da je potrebno, eno za učinkovito izvajanje odstrela in drugo da se zadrži prašiče stran od kmetijskih površin.

Zimsko krmljenje pa za preživetje naših avtohtonih vrst divjadi res ni potrebno, divjad zimo prebije z zadostno količino tolšče, ki si jo nabere v jeseni in čez zimo ne potrebuje kaj dosti hrane. S krmljenjem ji pa samo aktiviramo prebavo, ki se normlno pozimi zelo upočasni. S tem dosežemo samo to, da žival začuti več lakote, potrebuje več hrane in zato lahko povzroča tudi več škode, sploh so na udaru okolice krmišč, kjer je divjad umetno skoncentrirana v velikem številu.

[springer]

Naj najprej pohvalim Blejske jagre, redno (neglede na vreme) vsak dan zalagajo tri krmišča za muflone (večina seno, kakšen storž koruze in malo pese).

Zima je čas pomankanja, čas ko narava izbira kdo je dovolj močan, da preživi v nekem okolju. Plenilci nato le olajšajo smrt osebkom, ki jih je premagala zima. Smrt pozimi daje smisel rojstvu spomladi. To je tako opevana in pri nekaterih zaželena naravna selekcija, ki izbere osebke neglede na CIC točke.

Smo pa divjim živalim močno spremenili okolje, ki zagotovo ni več naravno (hrastovih gozdov po nižinah mamo samo za vzorec, obrečna jelševja....) in rekreirat se moramo tudi vsak dan, najlepše je v zasneženih gozovih in gorah (če maš srečo, da si sam je res "mir za bogove").

Krmišča za kaj pa ne, vendar skrbno načrtovana, vsak dan založena s času primerno sestavo in količino krme. V kolikor tega ne moremo zagotoviti je bolje, da jih ni.

[MC53]

MC53, ti primerjaš drevo, ki raste 200 let z jelenom, ki živi 10krat manj časa. In primerjaš populacijo živali, ki se v polno moč po kakšni "katastrofi" lahko povrne v nekaj letih, z gozdom, ki se po kakšni ujmi v polno moč povrne v recimo 100 letih.

Mugo, prav nič nisem primerjal in ne primerjam drevo z jelenom. Nisem med tistimi, ki ne vidijo gozda zaradi dreves in še manj tisti, ki ne vidi gozda zaradi jelena. A če želimo biti načelni in ta načela tudi javno zagovarjamo, potem priznajmo, da je tudi umetno pogozdovanje za preživetje gozda nepotrebno. Pogozdovanje je le vmešavanje človeka v naravne procese, je praviloma le entropija vnašanja umetne energije v gozd, zaradi ekonomske preračunljivosti. Kajti tudi gozd je preživel tisočletja brez vmešavanja človeka. In sestavni del naravnih procesov v gozdu, tudi v pragozdu, je tudi umiranje, praviloma zaradi naravnih ujm in seveda rojevanje novega. Zato so tudi določene površine v gozdu zaraščene z bogatim zeliščnim slojem in grmovjem, torej brez 200 letnih dreves, ravno tako pomemben del gozda in so v polni ekološki moči gozda, seveda če pri tem odmislimo le kratkoročne ekonomske koristi gozda. In v takem gozdu je in mora imeti domovinsko pravico tudi divjad. In takšnega gozda, kot zatočišča divjadi pozimi, je žal vse manj.

Mugo, ali se kdaj recimo vprašaš in mogoče lahko poveš oceno, za koliko se recimo vsako desetletje zmanjša nosilna kapaciteta gozda za divjad zaradi neizkoriščenih načrtovanih možnih posekov lesa. Kaj prinaša za prehranske pogoje divjadi in biotsko pestrost gozda vsak nov neposekan milijon kubikov lesa v slovenskem gozdu? Kaj pomenijo neizvedena gojitvena dela v gozdu? No na srečo in v opomin, tudi v naravi gozda so naravne zakonitosti neizprosne in upor okolja iz naših gozdov že odstranjuje, mimo volje in znanja gozdarjev ali hotenja lastnikov, vse več dreves. Le zakaj!?

In še enkrat: nisem zagovornik krmljenja divjadi pozimi, še manj pretiranega, slabo načrtovanega in z nepravilno sestavo krme. Želel sem le povedati, da so toga stališča proti krmljenju divjadi (jelenjadi pozimi) v pogojih kakršne danes nudi divjadi gospodarski gozd, lahko v določenih razmerah ravno tako napačna, kot so posledice strokovno neodgovornega in pretiranega krmljenja.