Gozdarska peticija

[ZR7]

Državni zbor bo v četrtek odločal o spremembah zakona o kmetijskem skladu.
Na http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042332762 lahko preberete več.
Malo citata:
"Kmetijsko ministrstvo in velika večina koalicijskih poslancev vztrajno branita predlagane spremembe zakona o kmetijskem skladu, ki bodo prinesle korist predvsem nekaterim občinam. Državni svetniki in tudi del strokovne javnosti pa spremembam nasprotujejo, saj menijo, da bodo sklad finančno oslabile in dodatno razcepile organiziranost gozdarske službe ter s tem še poslabšale upravljanje in gospodarjenje z gozdovi."

Nekaj uglednih strokovnjakov s področij gozdarstva, kmetijstva, ekologije (dr. Dušan Mlinšek, dr. Niko Torelli, dr. Dušan Plut, dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Miha Adamič...) tudi iz naših lovskih vrst je podpisalo peticijo, s katero želijo opozoriti, da je novela zakona o Skladu kmetijskih zemljišč šolski primer nezdružljivosti županske in poslanske funkcije, saj so v njej lokalni interesi prevladali nad državnimi.

Dogajanje nedvomno zelo vpliva tudi na bodočnost divjadi in lovske dejavnosti, zato bomo na Forumu ponudili to peticijo v podpis.

Prosim, da tisti med nami, ki ste tudi strokovno vezani na ta področja, podebatirate z nami na to temo.

LP

[mugo]

Zadeva je čisti primer vmešavanja politike v stroko. Namesto da bi uredili packarije z koncesijami za državne gozdove so se spravili nad tiste, ki so na to opozarjali. Zraven so svoj piskerček pristavili še župani-poslanci, ki so itak najmočnejši ceh v državi.
Peticijo podprimo!

[ZR7]

Peticijo podpremo tako, da na email naslov mskerl@siol.net pošljemo izraz podpore Gozdarski peticiji.
Predlagam, da v email prekopirate besedilo:
Izražam podporo peticiji in ne podpiram predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ker so predvidene spremembe nestrokovne in v škodo nacionalnih interesov.
spodaj navedete svoje ime in ga pošljete.

LP

[rock&roll]

Peticijo podpiram

[Krpan]

Peticijo ne bom podprl. Ker poznam dogajanje na terenu samem, me žalosti, da so gozdarski tajkuni izkoristili dobronamerne ekologe, da bodo po oviknih branili njihove interese.

Čeprav nisem pripadnik koalicijskih strank, jim priznavam, da je to ena boljših potez, ki so jo potegnili v tem mandatu, in prejšnjo vlado je lahko kar se tega tiče sram, da ni na tem področju naredila nič. Nekaj drobiža (7% od ekonomske vrednosti lesa) bo po novem zakonu ostalo tam, kjer gozdarski tajkuni brezobzirno izkoriščajo gozdove, ki so naše edino naravno bogastvo, (razen rudnika v Velenju, in nekaj peskokopov). Tisti, ki živimo na tem področju vemo, da do sedaj sklad ni vložil niti centa v lokalno infrastrukturo, ki jo izkoriščanje gozdov uničuje.

Če bi od vsakega tovarnjaka hlodovine zasebnega podjetja GG Postojna, ki pelje čez starodaven most pri gradu Snežnik, dobili en cent, bi tam že stal zlat most. Tako pa je upravljavec ceste ugotovil, da je pod mostom, 80 cm široka razpoka in prepovedal promet z kamioni čez ta most. "Državni" gozdarji pa so zagnali vik in krik. Da ne govorimo o asfaltu na nekaterih lokalnih cestah, ki je dobesedno izginil pod kolesi gozdarskih kamionov.

Zato ta denar domorodci, komaj čakamo, da bomo sanirali škodo, ki so jo izkoriščevalci slovenskih gozdov povzročili v naši okolici. Zasavci in korošci, zahtevajo nove in nove bonitete, zato, ker izrabljajo naravne vire v njihovi bližini. Postojna in Pivka so si izborile 1 mio evrov letno, koncesnine od izkoriščanja Postojnske jame, ker morajo prenašati turiste.

Notranjci in Dolenjci pa smo tiho in mirno prenašamo izkoriščanje največjega naravnega vira v tej državi. In ko smo se že potiho veselili, da se je vlada modro odločila, in da bomo dobili povrnjene del škode, ki jo zaradi izkoriščanja gozdov trpimo, pa so se dvignili vsakovrstni branilci kdovekaterih interesov.

Najprej državni svet, ki je leglo takšnih in drugačnih nebompovedalkaj.

Potem pa je nekdo izkoristil še (po mojem mnenju) dobronamerne ekologe, ki jim je spolzki polišični parket bolj tuj od travnikov in skal poraslih z mahom.

Vsak evro, ki bo od posekanega lesa ostal v lokalni skupnosti bo bistveno bolj varčno in koristno porabljen, kot pa miljoni evrov, ki so se stekli v sklad kmetijskih zemljišč in gozdov in so bili porabljeni predvsem za financiranje nikoli site birokracije.

Gozdovi so največje ljudsko in narodno bogasto. Ne dovolimo, da denar od njih odteka v zasebne žepe in se iz njih napaja državna birokracija.


*Tako. Sedaj sem pa dregnil v gnezdo. Navali narode. Z argumenti seveda.*

[mugo]

Vsak evro, ki bo od posekanega lesa ostal v lokalni skupnosti bo bistveno bolj varčno in koristno porabljen, kot pa miljoni evrov, ki so se stekli v sklad kmetijskih zemljišč in gozdov in so bili porabljeni predvsem za financiranje nikoli site birokracije.

Krpan, s tem se pa žal ne morem strinjati. Pa ravno za primer gozdnih cest ti lahko povem, da je z nekaterimi občinami velik problem.
Namreč, za vzdrževanje gozdnih cest se od davščin zbira poseben fond na državni ravni, ki je namenski in se za vzdrževanje gozdnih cest tudi dejansko porabi. Vendar samo ta fond ni dovolj, po zakonodaji mora del sredstev za izvedbo letnega načrta vzdrževanja gozdnih cest, ki ga pripravi ZGS (ob sodelovanju z drugimi, tudi z občinami), da mora del prispevati tudi občina. Pa ga neketere občine ne. V naših koncih je občina, ki noče nobeno leto dati sredstev za vzdrževanje gozdnih cest, čeprav bi jih morala. Sreča je le v tem, da do znane partizanske romarske točke pelje zelo dolga gozdna cesta, ki je močno v uporabi in je vsako leto potrebna vzdrževanja. Ko se tako vsako leto približa čas partizanske proslave, pa župan panično prileti in zahteva, da se cesta popravi. Potem dobi v roke pisalo in letni program vzdrževanja gozdnih cest z zneskom, ki ga mora prispevati občina, in lepo podpiše pa je. Če pa nebi bilo partizanov in njihove proslave pa nebi bilo nič denarja od občine za gozdne ceste. Toliko o občinah in njihovem posluhu za gozdne ceste. Pa tudi sicer, jaz v občino nebi speljeval nobenega dodatnega denarja, ker tako leglo tatov javnega denarja, mešetarjev z zemljišči brez posluha za lokalno prebivalstvo kot ga imamo recimo pri nas na občini, takim bi jaz vse pobral ne pa še kaj dajal.

Sicer pa je sklad odigral svojo vlogo, ki jo je imel pri denacionalizaciji, sploh kar se gozdov tiče. Zdaj je sklad lastnik, vsa dela (ki jih mora delati lastnik) pa zanj dela ZGS. Edino koncesijske pogodbe za državne gozdove jim je pa uspelo samim narediti. (6 EUR za kubik lesa je cena, ki jo plačujejo koncesionarji v državnih gozdovih, kar je zame enako kraji! ) Ker ne delajo praktično nič koristnega, saj jim vse delo ki bi ga imeli z gozdovi podela zgs, ne vidim več smisla da sklad kot tak funkcionira in žre denar. Ko je bilo to javno povedano, je očitno politično močan sklad izsilil sedajšnji predlog spremembe zakonodaje, po katerem bi kar lepo število (okrog 20) ljudi iz zgs šlo na sklad.
Bili so tudi pritiski, da bi skladovi gozdovi prešli v lastništvo občin, kar je zame glede na slabe izkušnje z občinami spet nesrejemljivo. Vsaj kar se strokovnega dela z gozdovi tiče, bi bilo to slabše kot sedaj, saj bi vsak občina tiščala v neko svojo smer.

Gozdovi so največje ljudsko in narodno bogasto. Ne dovolimo, da denar od njih odteka v zasebne žepe in se iz njih napaja državna birokracija.

Kaj pa je 3. možnost? Če ni zasebno je pa javno. Javno pa je tudi v občini, ki ima tudi svojo birokracijo, nekatere so nesramno požrešne vsaj toliko kot državne. Menim, da je še vseeno najbolje da se denar iz gozdov steka v namenske sklade na državni ravni in se vrača kot vložek v gozd, v gozdno infrastrukturo, za subvencije v gozdarstvu.... V trj smeri pa je potrebnih kar precej izboljšav.

[Sraka]

To je zelo občutljiva zgodba in ob tem še tesno povezana tudi z lovstvom. Strinjam se z Mugotom glede gozdnih cest.

Gozdovi so slovensko nacionalno bogastvo. Ne javno-državno in ne zasebno, temveč nacionalno. Odgovornosti države na tem področju ni mogoče kar tako odmisliti in njen interes ter s tem interes vseh državljanov in državljank mora biti, da se to bogastvo ohranja, bogati in obvaruje pred ekonomističnimi interesi lastnikov in organizacij. Demagogije je prav pri gozdovih v tej deželi bilo zadnjih dvajset let več kot preveč.

Pod pojmom "lokalna skupnost" v tej deželi razumemo občine. Teh pa ima država toliko kot star pes bolh. In že se kažejo zelo škodljive posledice te nerazumne upravne razdrobljenosti. Seveda pa tega nekateri ne želijo priznati in sedaj iščejo rešitev v pokrajinah, da bi nekako popravili to kar so pred časom krepko zapacali. In za vse to je pač potreben denar. Za vsak evro iz vseh mogočeih in nemogočih virov povezanih z gozdom in lesom, se tako pulijo občine, se zanj pulijo lastniki in gospodarske organizacije , ki imajo z gozdovi in lesom karkoli opraviti, se zanj pulijo celo nekatere državne institucije mimo države z njenim proračunom, ki pa seveda tudi želi pri tej pogači sodelovati. Jutri pa bodo pri tem želele sodelovati še pokrajine.

Krpanovo zavzemanje je torej razumljivo. Lokalne skupnosti, takšne kot pač so, želijo pri delitvi tega kolača sodelovati.

Krpan pravi, da ni pripadnik koalicijskih strank. Sam k temu dodajam, da nisem pripadnik in ne vernik nobene politične stranke. In takšnih je v tej deželi veliko, ki smo državljani te države in nam ni vseeno kako v imenu interesa naše skupne in obče koristi z našim skupnim nacionalnim premoženjem ravnajo predstavniki raznih lobijev in elit kar politiki edino še so. Tako na državnem kot na lokalnem nivoju.

[Veper]

http://www.youtube.com/watch?v=kDhn2...layer_embedded

[Sraka]

VEČER

Datum: 27.1.2010 - Stran: V ŽARIŠČU

S prikrito privatizacijo še nad gozdove?

37 strokovnjakov s področja gozdarstva, kmetijstva in ekologije s peticijo ugovarja noveli zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, češ da predlagana vsebina omogoča prevlado lokalnih in celo zasebnih interesov nad nacionalnimi

Gozdovi so skupno dobro, opozarjajo, zato ne bi smeli dovoliti "prikrite privatizacije", opozarjajo podpisniki peticije.

Predlaganim spremembam in dopolnitvam zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov so državni svetniki izrekli odložilni veto, pa tudi na matičnem odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano novela zakona ni dobila pozitivnega mnenja. Državni zbor bo o njej ponovno razpravljal jutri.

Predlagane spremembe so "nestrokovne in v škodo nacionalnih interesov", zdaj trdi še 37 strokovnjakov s področja gozdarstva, kmetijstva in ekologije. Podpisani pod peticijo noveli ugovarjajo, češ da predlagana vsebina omogoča prevlado lokalnih in celo zasebnih interesov nad nacionalnimi. Gozdovi so skupno dobro, opozarjajo, zato ne bi smeli dovoliti "prikrite privatizacije". Ta je po njihovem mnenju z zakonsko rešitvijo, ki določa, da dobijo skoraj polovico koncesnine občine, na katerih območju so državni gozdovi, neizogibna. Krepil se bo privatni interes, napovedujejo, kar bo privedlo do vse večjega omejevanja prostega gibanja v naravi, povečale se bodo zahteve po lokalnih in zasebnih loviščih. Če je bila nespametna že denacionalizacija državnih gozdov, pa bo ta sprememba ne le onemogočila povečevanje površin javnih gozdov, ampak razvrednotila tudi njihov skromni preostanek. Kot še ugotavljajo podpisniki peticije, celo snovalci tega zakona napovedujejo, da bo zakonska rešitev v tej obliki povzročila nove obremenitve proračuna, kar pa je po njihovem mnenju prav tako nesprejemljivo.

Peticija tako izraža soglasno ugotovitev, da je predlagatelj zakona zelo očitno podlegel interesom vplivnih županov v parlamentu. "To je eden izrazitih primerov, ki dokazujejo, da je treba poslansko funkcijo z nacionalnimi nalogami nujno ločiti od županske funkcije z lokalnimi interesi," so trdno prepričani podpisniki.

Prav tako nerazumljivi so po njihovem mnenju tudi predvideni posegi v strukturo Zavoda za gozdove Slovenije. Dobra organiziranost javne gozdarske službe je garant celostnega, strokovnega in odgovornega upravljanja ter gospodarjenja z gozdovi, trdijo. Zato še prav posebej poudarjajo, kako bi bil prenos dela gozdarjev z zavoda za gozdove v službo sklada kmetijskih zemljišč in gozdov celostno ne le neracionalna odločitev, temveč tudi začetek razkroja enotne gozdarske službe, ki zagotavlja javni interes v vseh gozdovih. Njihovo razmišljanje, da so gozdovi hrbtenica najbolj bogatih in ohranjenih ekoloških sistemov, ki trajno obnavljajo pitno vodo, varujejo plodno zemljo za hrano in zagotavljajo varnost, saj blažijo vremenske skrajnosti in ujme, podpira tudi resolucija o nacionalnem programu gozdarstva, ki jo je državni zbor soglasno sprejel pred tremi leti. Izglasovana novela bi bila v njenem nasprotju, poznavalci problematike opozarjajo parlamentarce.
___________
Veper zbriši svoj post, ker je ta bolj berljiv!

[Krpan]

Včeraj je potekala razprava v DZ o omenjenem zakonu. Vse poslanske skupine so se pozitivno odzvale na spremembe zakona. Zanima pa me, če kdo ve katero peticijo je citiral poslanec Sajovic. Ta peticija izraža natanko tisto, kar sem pisal v tej temi. A zo torej gozdarji imeli v igri dve peticiji?

MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa za besedo. Prijazen pozdrav ministru in pa sodelavki, poslanke in poslanci, jaz bom nadaljeval tam in pa v istem duhu kot je že začel moj predhodnik, kajti gre za široko pomembno zgodbo, ki v zadnjih tednih dobiva tudi politične razsežnosti, ki so pa povezane ne z državno koristjo, ampak z osebnimi interesi in pa cilji posameznikov. Zakaj gre? Kakšno leto nazaj smo ugotovili, da poslovanje in nadzor nad posekom v državnih gozdovih ni tak, kot bi moral biti, da nam del izku***** uide. In kaj naredi dober gospodar, ki brani javni interes? Ta nadzor ukrepi, poveča in izboljša. Tisti, ki so nam takrat očitali, da je nadzora premalo, sedaj zaradi osebnih interesov temu nasprotujejo. Pojdimo po vrsti.
Eden glavnih očitkov iz časov začetka te zgodbe je bil, citiram navedbe, ki sem jih dobil od uslužbenca zavoda za gozdove in enega od podpisnikov te peticije, ki razburja slovensko javnost v zadnjem tednu. Piše: "Koncesionarji sistematično onemogočajo izvajanje nadzora, tako delavcem Zavoda za gozdove, kot tudi terenskim gozdarjem Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Sledenje gozdnih lesnih asortimentov se ne izvaja. Diskreditacija dela Zavoda za gozdove s ciljem, da se ga oddalji od neposredne navzočnosti pri izvajanju del in pri manipulaciji s posekanim lesom. Degradacije, ustrahovanja, discipliniranje gozdarjev sklada, ki preveč vedo in zaposlovanje novih, praviloma neizkušenih poslušnih gozdarjev na vodilna delovna mesta in tako naprej." In kaj stori dober gospodar, ko vidi nepravilnosti? Ojača nadzor in ga izboljša. In to očitno danes v tej državni nekomu ni to prav in v redu. Dobiček sklada se iz leta v leto povečuje. Prav in normalno je tako. Tisti, ki danes temu nasprotujejo so nam takrat povedali, da če bi oni upravljali s skladovimi gozdovi bi bil njihov izkupiček štirikrat, petkrat večji, tako kot je recimo v Avstriji. In ravno to delamo. Slovenski gozdovi so s pomočjo in po zaslugi slovenske gozdarske stroke odlično upravljeni, državni gozdovi so v tej državi najlepši, najboljši, najbolj vzorni gozdovi, le da je izkupiček iz njih, po mnenju kluba Liberalne demokracije Slovenije premajhen. Koncesije so bile podeljene leta 1996, ponovno bodo spet 2016. In vse te razprave morajo iti v smer, da bo izkupiček poslovanja iz teh gozdov leta 2016 večji in boljši. Vsi, ki ta zakon zagovarjamo se strinjamo s stališčem, da morajo gozdovi služiti javnemu interesu, da bo seveda dostop v državne in zasebne gozdove ostal še naprej prost in vse dobrine in vsa multifunkcionalnost, ki nam jo slovenski gozdovi kot narodno bogastvo nudijo.
Drugi očitek. Gozdarska stroka ima v Sloveniji blizu 800 gozdarjev, to je glede na hektar gozda približno dva do štirikrat več, kot v Avstriji, kakorkoli gledamo, in tudi to je pomemben podatek. Gozdarji sami v svojih poročilih ugotavljajo, da imajo kar 24 krajevnih enot preveč, da je obremenjenost delavcev Zavoda za gozdove izredno neenakomerna, da so nekateri obremenjeni s faktorjem 0,43%. Gospe in gospodje, pomeni, da delajo samo polovico delovnega časa. In zdaj, ker bomo odvzeli, od 800 ljudi, proč 17 ljudi, da bodo iz ene funkcije za državo opravljali drugo, ki je morala biti zdaj bogato in dobro plačana, je pa to načrten napad na gozdarsko strokov v Sloveniji. Poslušajte, nesmisel. Nihče od teh se ni vprašal, ko so propadala in še propadajo slovenska podjetja, kaj bo z delavci. Zdaj pa se zganja tak halo.
Druga zgodba, da je narobe, ker se del teh sredstev namenja za vzdrževanje gozdarskih cest. Ujme, kot so bile današnje in v letošnjem letu, naredijo na milijone in milijone evrov .../Opozorilni znak za konec razprave./... škode v slovenskih gozdovih, predvsem na infrastrukturi in cestah in samo 10% nam uspe sproti popraviti. In še in še bi lahko naštevali. Tudi to, da občina dobi zemljišče za vrtec, za šolo, za dom starostnikov je prav in v Poslanskem klubu...

PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospod Sajovic...

MAG. BORUT SAJOVIC: ...bomo to podprli.

.