Najbolj se obnese za pse, ki so že streloplahi, da se strel uvaja postopoma z večje razdalje, ko je pes v maksimalnem možnem nagonu. Lovski pes je to navadno ob stiku z divjadjo ali med gonjo. Kot je bilo že omnenjeno, večina ima nagona dovolj, da če je pok povezan z odstrelom kmalu spremenijo mnenje o pokanju. Zelo uničenega psa bi jaz najbrž za začetek spustila v lovsko delo (oz na žival) v paru s strelomirnim psom in ustrelila (oz prosila nekoga da ustreli-ne blizu, raje precej daleč), ko bi bila akcija na višku. In to z lovsko puško. Zvok štartane pištole in nadomstkov lovskega orožja ni enak pok in obstajajo psi,ki se bojijo vsega pokanja, razen poka lovske puške v lovisšču.
Če je požrešen je lahko tudi povezava s hranjenjem, ampak mislim, da je bsitveno,da se ga hrani, ko strel zazana in preden se prestraši. Ker v nasprotnem primeru lahko razume hranjenje kot nagrado za napačno vedenje.
Uspešno je bilo uporabljeno tudi desenzibiliziranje streloplahih psov s posnetki. Pok posnameš na magnetofon in ga predvajaš preden daš psu obrok-po enkrat ne večkrat. Ali pa med igro z vlečko, kožo itd mu jo popustiš vedno malo po poku in se potem spet igraš- odvisno od posameznega psa,kaj ga najbolj razvname. Najprej na komaj slišno jakost potem počasi zvečuješ ampak nikoli do meje,da bi se pes ustrašil. Ta postopek je praktičen ker z lahkoto doziraš jakost motnje. Ni pa pri vseh psih potem direkten prenos na strel, ker nekateri zaznajo bolj kot sam zvoj tresljaje in vonj. Vsekakor se s to predpripravo zelo skrajša nadaljnje postopke.
Nikoli se ne boj narediti nečesa česar ne znaš.
Zapomni si:*Noetovo barko je zgradil amater, Titanik pa profesionalec!*